En lep pozdrav vsem skupaj, vsem prisotnim!

Pričenjam s 27. nujno sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. in drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Pozdravljam vse prisotne, posebej državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo, gospoda Uroša Lampreta, državnega sekretarja v kabinetu predsednika Vlade mag. Bojan Pograjca, načelnika Generalštaba generalmajorja Roberta Glavaša, direktorja uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje gospoda Darka Buta in svetovalca v uradu predsednika Republike gospoda Boštjana Šefica, gospo Ireno Momić iz Ministrstva za finance in ostale vabljene.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti, predsednik gospod Samo Bevk. V nadaljevanju na seji kot nadomestni članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo gospod Branko Simonovič nadomešča Franca Juršo, gospa Anja Bah Žibert nadomešča gospoda Francijo Kepo in gospod Jože Lenart nadomešča Marjana Šarca.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem ste prejeli naslednji dnevni red:

1. točka, Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022.

2. točka, Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2023.

Ker nisem prejel predlogov za razširitev dnevnega reda oziroma za umik katere od predlaganih točk z dnevnega reda, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem. Odboru predlagam, da združimo 1. in 2. točko dnevnega reda in opravimo razpravo skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVO PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022 IN PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023.

Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2023 je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije.: Celotno gradivo v zvezi s predlogoma proračuna je objavljeno na spletni strani Državnega zbora.

Uvodoma bi opozoril, da odbor za obrambo pri postopku obravnave predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022 in Predloga proračuna za leto 2023 nastopa kot zainteresirano delovno telo.

V skladu s tretjim odstavkom 157. člena Poslovnika in petim odstavkom 166. člena Poslovnika lahko zainteresirano delovno telo vloži amandmaje samo k tistim delom predloga proračuna, ki zadevajo njegovo področje, pri čemer lahko predlog za spremembo izdatkov na tem področju uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju. Pri vlaganju amandmajev je potrebno upoštevati določbo šestega odstavka 157. člena Poslovnika. Glede upoštevanja pravila ravnovesja med proračunskimi prejemniki in izdatki. Vloženi amandmaji ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ter tudi ne v breme dodatnega zadolževanja. / nerazumljivo/ v zvezi s to točko bomo nadaljevali tako, da bom najprej zaprosil predstavnika Ministrstva za finance in Ministrstva za obrambo, da nam predstavijo politiko na obrambnem področju, ki se odraža v predlogu sprememb proračuna za leto 2022 in predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2023. Drugi del točke bi namenili vprašanju in razpravi članov odbora. V tem delu bi na predlog članov oblikovali tudi morebitne amandmaje odbora.

Na tem mestu sprašujem, želi besedo predstavnica ministrstva za finance, gospa Irena Momić. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo. Pozdravljeni!

Irena Momić, Ministrstvo za finance. Na kratko bi izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predloga proračunov za leti 2022 in 2023. Proračuna sta pripravljena v negotovih razmerah, ki so povezani z obvladovanjem epidemije in okrevanjem gospodarstva ter posledično sprejemljivimi makroekonomskimi okoliščinami. Prihodki državnega proračuna so tako za leto 2022 načrtovani v višini 11,5 milijard evrov in so glede na sprejeti proračun 2022 višji za 4,2 odstotka.

Za leto 2023 se pričakuje 3,3 odstotna rast predvsem na račun višjih davčnih prihodkov in prejetih sredstev iz proračuna EU. Odhodki državnega proračuna za leto 2022 so določeni v višini 13,9 milijard, kar je za 7 % manj kot je ocenjena realizacija za letošnje leto. V letu 2023 pa v višini 13,4 milijarde, kar je za 4,2 odstotka manj kot v predlogu sprememb proračuna za leto 2022. V strukturi odhodkov bo v letu 2022, tako kot v letu 2023, dobra tretjina sredstev namenjena za druge tekoče domače transfere, znotraj katerih bo več kot polovica sredstev namenjena tekočim transferom v javne zavode, preostala glavnina sredstev pa bo namenjena v okviru tekočih transferov v sklade socialnega zavarovanja. Ključno razvojno komponento predlaganih proračunov predstavljajo investicije in sicer tako neposredno kot posredno preko občin in javnih zavodov. Skupaj bo namenjeno preko 2,2 milijardi evrov. Med investicijami bi izpostavila predvsem investicije v zdravstvo, v cestni in železniški promet, v prilagajanje podnebnim spremembam, v oskrbo s pitno vodo, investicije v vrtce in osnovne šole ter investicije v kulturo. Okrog 1,6 milijarde evrov bo namenjeno transferom posameznikom in gospodinjstvom, približno milijarda in pol evrov pa bo namenjeno za stroške dela, sredstva so načrtovana na podlagi zakonskih predpisov ter sporazumov in kolektivnih pogodb dogovorjenih med Vlado RS in sindikati javnega sektorja. V okviru programskega proračuna se bo v letu 2022 kot v letu 2023 največ sredstev namenilo za politiko izobraževanja in šport in sicer približno 2,2 milijardi evrov, kar pomeni okvirno 16 % odhodkov državnega proračuna. Skoraj 1,6 milijarde evrov bo namenjeno za socialno varnost, kar pomeni približno 11 % proračunskih odhodkov, sredstva za področje prometa in prometne infrastrukture pa predstavljajo približno 9 odstotkov državnega proračuna, kar pomeni 1,2 milijardi evrov. primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku je tako ocenjen na 4,6 odstotka BDP v letu 2022 in 2,7 odstotka BDP v letu 2023. Okoliščine in izhodišča načrtovanja obeh proračunov bodo posebej predstavljeni na seji matičnega Odbora za finance, medtem ko se pač programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov izkazujejo skozi finančne načrte posameznih resorjev. Tako je proračunska podlaga v okviru finančnih načrtov Ministrstva za obrambo za obe leti sledila danim zavezam severnoatlantskega zavezništva, je sprejelo zavezo za postopno povečanje obrambnih izdatkov do 2 % BDP v naslednjih 10 letih. Obrambni izdatki za leto 2022 so tako načrtovani v višini 1,31 % BDP in za leto 2023 v višini 1,41 % BDP upoštevaje jesensko Umarjevo napoved gospodarskih gibanj 2021. Podrobnejšo vsebinsko oziroma programsko strukturo bodo pa predstavili kolegi iz Ministrstva za obrambo. Hvala.

Hvala predstavnici Ministrstva za finance za to predstavitev. Besedo dajem državnemu sekretarju iz Ministrstva za obrambo, gospodu Urošu Lampretu. Prosim državnega sekretarja, da nam predstavi predlog sprememb proračuna Ministrstva za obrambo za leto 2022 in predlog proračuna Ministrstva za obrambo za leto 2023. Izvolite.

Najlepša hvala, spoštovani podpredsednik. Članice in člani odbora!

Predlog sprememb finančnega načrta Ministrstva za obrambo za leto 2022 in predlog finančnega načrta za leto 2023 sta na področju obrambe ter sistema zaščite in reševanja razvojno naravnana, saj prinašata dodatna sredstva za tekoče delovanje ter, kar je najpomembnejše, za investicije. S predlaganima proračunoma se sledi ciljem, da se izboljša stanje obrambne sposobnosti in pripravljenosti tako Slovenske vojske kot sistema zaščite in reševanja ter na ta način zmanjšuje razvojni zaostanek iz preteklega desetletja. V nadaljevanju bom podrobneje predstavil predloge finančnih načrtov Ministrstva za obrambo za prihodnje dveletno obdobje.

Za obdobje leta 2022, v novembru 2020 je bil sprejet finančni načrt za leto 2022 v višini 687 milijonov 815 tisoč evrov. S predlogom spremembe sprejetega finančnega načrta Ministrstva za obrambo za leto 2022 se sredstva povečujejo za 105 milijonov evrov, in sicer na 792 milijonov evrov, kar predstavlja 5,7 % državnega proračuna. Integralna sredstva so višja za 94 milijonov evrov, sredstva za EU projekte so višja za 10,5 milijona evrov, namenska sredstva za 620 tisoč evrov. Obrambni izdatki po tem predlogu znašajo 698,9 milijona evrov ali 1,31 % BDP, kot je že povedala kolegica iz finančnega ministrstva. V predlogu sprememb finančnega načrta za leto 2022 je namenjeno Slovenski vojski 592 milijonov evrov ali 74,7 % finančnega načrta ministrstva, ki je tako za 27,6 milijona evrov višji od sprejetega finančnega načrta za leto 2022 in 78 milijonov evrov višji od finančnega načrta za leto 2021. Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje 69,4 milijona evrov oziroma 8,8 % finančnega načrta ministrstva, kar predstavlja povečanje v višini 12,6 milijona evrov, glede na sprejeti finančni načrt za leto 2022 in 15,3 milijona evrov glede na leto 2021. Inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 3,2 milijona evrov, kar predstavlja 0,4 % finančnega načrta ministrstva in povečanje za 123 tisoč evrov, glede na sprejeti finančni načrt za leto 2022 in 163 tisoč evrov glede na 2021. Inšpektoratu Republike Slovenije za obrambo 894 tisoč evrov, kar predstavlja 0,1 % finančnega načrta ministrstva in povečanje za 106 tisoč evrov glede na sprejeti finančni načrt za leto 2022 in 109 tisoč evrov glede na leto 2021. Upravnemu delu ministrstva 62,8 milijona evrov oziroma 7,9 % finančnega načrta ministrstva. Načrtovana sredstva so višja za 194 tisoč evrov, glede na sprejeti finančni načrt za leto 2022 in nižja za 1,5 milijona glede na sprejete spremembe za leto 2021. Upravi Republike Slovenije za vojaško dediščino 64,5 milijona evrov ali 8,1 % finančnega načrta ministrstva. O virih sredstev v predlogu sprememb finančnega načrta za leto 2022 načrtujemo integralnih sredstev za 759,9 milijona evrov. Od tega stroške dela namenjamo 325,9 milijona evrov ali 41,1 % predlaganega načrta ministrstva. Tekoče odhodke 235,7 milijona ali 29,7 % predlaganega finančnega načrta ministrstva. Investicije 196 milijonov evrov ali 24,7 % predlaganega finančnega načrta ministrstva. Razvoj in raziskave 2,4 milijona evrov ali 0,3 % predlaganega finančnega načrta ministrstva. Namenskih sredstev načrtujemo 18,4 milijone evrov, govorimo o sredstvih od prodaje nepremičnin in premičnin, sredstva požarnega sklada ter sredstva lastne dejavnosti. In evropskih sredstev za slovensko udeležbo 14,6 milijona evrov. Govorimo o skladu za notranjo varnost, kohezijskih sredstvih in EU projektih s področja zaščite in reševanja.

Predlog finančnega načrta Ministrstva za obrambo za leto 2023. Je predlagan finančni načrt za obrambo v višini 896 milijonov 101 tisoč evra, kar je za 103,1 milijona več od predloga sprememb finančnega načrta za leto 2022 in predstavlja 6,7 % državnega proračuna. Integralna sredstva so višja za 99,2 milijona evrov, sredstva za EU projekte so višja za 3,3 milijona evrov, namenska sredstva se višajo za 662 tisoč evrov. Obrambni izdatki po tem predlogu znašajo 791,5 milijona evrov ali 1,41 % BDP na podlagi Umerjeve jesenske napovedi iz leta 2021, s čimer sledimo zavezam Republike Slovenije glede postopnega dviga obrambnih izdatkov. V predlogu finančnega načrta za leto 2023 namenjamo Slovenski vojski 684,6 milijona evrov ali /nerazumljivo/ % finančnega načrta ministrstva, ki je tako za 92,4 milijona evrov višji od predloga sprememb finančnega načrta za leto 2022. Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje 80,6 milijona evrov ali 9 % finančnega načrta ministrstva, kar predstavlja povečanje v višini 11,1 milijona evrov glede na predlog sprememb finančnega načrta za leto 2022. Inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 3,2 milijona evrov, kar predstavlja 0,4 % finančnega načrta ministrstva in povečanje za 12 tisoč evrov glede na predlog sprememb finančnega načrta za leto 2022. Inšpektoratu Republike Slovenije za obrambo namenjamo 944 tisoč evrov, kar predstavlja 0,1% finančnega načrta ministrstva in povečanje za 50 tisoč evrov glede na predlog sprememb finančnega načrta za leto 2022. Upravnemu delu ministrstva namenjamo 62 milijonov evrov ali 7 % finančnega načrta ministrstva. Načrtovana sredstva so nižja za 513 tisoč evrov glede na predlog sprememb finančnega načrta za leto 2022. Upravi Republike Slovenije za vojaško dediščino 64,5 milijona evrov ali 7,2 % finančnega načrta ministrstva. Načrtovana sredstva so nižja za 3 tisoč 600 evrov glede na predlog sprememb finančnega načrta za leto 2022. Po virih sredstev v predlogu finančnega načrta za leto 2023 načrtujemo integralnih sredstev 859 milijonov evrov, od tega za stroške dela namenjamo 326 milijonov evrov ali 36,5 %, tekoči odhodki 239 milijonov evrov ali 26,7 %, investicije 290 milijonov evrov ali 32,4 odstotka, razvoj raziskave 2,4 milijona evrov oziroma 0,3 odstotka. Namenskih sredstev za približno 19 milijonov evrov, govorimo o sredstev od prodaje nepremičnin in nepremičnin, sredstev požarnega sklada ter sredstev lastne dejavnosti in evropskih sredstev s slovensko udeležbo za skoraj 18 milijonov evrov.

Proračunski uporabnik Slovenska vojska ima s predlogom sprememb za leto 2022 načrtovanih 173 milijonov evrov in za leto 2023 259 milijonov evrov, za investicijske nabave. Delež investicije je 29 procentov celotnega finančnega načrta Slovenske vojske v letu 2022 in 37,9 odstotka v letu 2023. Od tega je skladno z Zakonom o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026, na posebni proračunski postavki načrtovano 118,5 milijona evrov v letu 2022 in 147,6 milijona evrov v letu 2023. Povečanje finančnih sredstev za modernizacijo in opremljanje je prednostno usmerjeno v razvoj zmogljivosti srednjega pehotnega bataljona. Kot jedra srednje bataljonske bojne skupine, nadgradnje zmogljivosti zračnega transporta in zmogljivosti v podporo delovanja specialnih sil. Izvajala se bo široka posodobitev vojaške infrastrukture za implementacijo prioritetnih zmogljivosti, pri čemer se bo prioritetno upoštevala energetska učinkovitost in samooskrbnost, ter upoštevane rešitve za zmanjševanje negativnih vplivov vojaške infrastrukture na okolje. Strelišča in vadbišča bodo posodobljena v smislu interaktivnosti in sodobnih digitalizacij.

Proračunski uporabnik Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Pri Upravi za zaščito in reševanje so načrtovana dodatna sredstva v letu 2022, višini 12,6 milijonov evrov, glede na sprejeti finančni načrt za leto 2022 in v letu 2023 11,1 milijona evrov, glede na predlog sprememb 2022. Sredstva so namenjena za zagotovitev nemotenega delovanja sistema zaščite in reševanja, ter izgradnjo nekaterih potrebnih dodatnih zmogljivosti.

Sredstva s področja kohezijske politike so načrtovana skladno z izvedbenim načrtom operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014 – 2020. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v okviru razvojne osi prilagajanja podnebnim spremembam, načrtuje projekt zagotavljanje ustrezne opreme za izvajanje nalog na področju zaščite, reševanja in pomoči ob poplavah na državni, regionalni in lokalni ravni, v višini 9,1 milijonov evrov v letu 2022 in 13,3 milijona evrov v letu 2023. Cilj projekta je zagotoviti enotam in službam civilne zaščite v Republiki Sloveniji opremo, v obliki specialnih tovornih vozil in njihovih nadgradenj, ki bo omogočila hiter, varen, učinkovit in koordiniran odziv v primeru poplav.

Proračunski uporabnik Ministrstva za obrambo upravni(?) del, v letu 2022 bo do upravnega(?) dela Ministrstva za obrambo, prevzelo sofinanciranje dejavnosti društev ali zvez, ki delujejo v javnem interesu na področju vojnih veteranov. Uprava Republike Slovenije za vojaško dediščino, ki upravlja upravne, strokovne in administrativno tehnične naloge na področju vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja, ter vojnih grobišč. Na področju investicij so pri upravnem delu ministrstva načrtovana sredstva za obnovo, širitev in zagotavljanje večne(?) razpoložljivosti informacijske in telekomunikacijske infrastrukture, ter storitev funkcionalno nadgradnjo informacijskih rešitev in varnostno utrjevanje podsistemov komunikacijsko informacijskega sistema Ministrstva za obrambo. Na področju kibernetske obrambe bodo aktivnosti in s tem povezana finančna sredstva, na področju zagotavljanja kibernetske varnosti usmerjena v izgradnjo varnostno operativnega centra in ustreznega sodobnega varnostnega okolja.

Spoštovani predsedujoči, spoštovani podpredsednik, z menoj je danes precej številčna ekipa Ministrstva za obrambo. Na moji desni načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Robert Glavaš, kot predstojnik Slovenske vojske, z mano so še generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje, gospod Darko But, vršilec dolžnosti Uprave Republike Slovenije za vojaško dediščino, gospod Rok Šteblaj, s sodelavci, tako da smo pripravljena na vsa, tudi še tako podrobna vprašanja.

Najlepša hvala.

Zahvaljujem se državnemu sekretarju za predstavitev in vsem prisotnim, da ste si vzeli čas in nas počastili z vašim obiskom.

Odpiram razpravo in predlagam, da morebitne amandmaje odbora oblikujemo ob koncu razprave. Kdo želi razpravljati?

Gospod Miha Kordiš, beseda je vaša.

Hvala za besedo, predsedujoči.

Prva stvar, ki jo pri tem proračunu lahko ugotovimo, je, da se obrambni proračun povečuje in to ne na račun Uprave za zaščito in reševanje, ampak malo pavšalno rečeno, pa vendarle, ne netočno, za nabave orožja. Obrambni proračun pod to Vlado je celo tak, da lahko rečemo, da podira vse rekorde. Očitno si je vladajoča politika zadala cilj doseči tistih famoznih 2 odstotka bruto družbenega proizvoda, ki naj gre za vojsko, do leta 2035, tako je napisano tudi v Resoluciji o dolgoročnem programu razvoja in opremljanju Slovenske vojske. Ampak proračuni, kot jih je Vlada prinesla na mizo, ista Vlada, ki je pripravila to resolucijo, kažejo, da očitno gospe in gospodje na MORSU želijo te cilje doseči bistveno prej.

Res je, da se na MORS seli izplačevanje pravic po vojni zakonodaji, ki so bile do sedaj v domeni Ministrstva za delo in je od 105 milijonskega povečanja, 60 milijonov evrov rezerviranih za ta del dejavnosti, potem imamo pa drugi največji del, ki pa je namenjen opremi in orožju, se pravi infrastrukturo in opremljenost Slovenske vojske, tu se sredstva povečujejo za še za dodatnih 31 milijonov evrov na skupaj 165 milijonov evrov. Za primerjavo, letos je realizacija na tej postavki 104 milijone evrov, leta 2020 pa je bila samo 26 milijonov evrov. Skratka, denar za orožje se na veliko troši, proračunske postavke, ki so temu namenjene, pa napihujejo v nebo.

Že leta 2021, se pravi, za letošnje leto, je bil proračun Ministrstva za obrambo 34 % višji, kot eno leto pred tem. No, za naslednje leto pa izhaja iz teh dokumentov, da se bo povečal še za 16 % več, kot letos, oziroma, če za izhodišča vzamemo lansko leto, gre za 55 odstotno povečanje. Za infrastrukturo in opremljenost Slovenske vojske, kar večinoma pomeni orožarske nabave, se bo leta 2023 namenilo 223 milijonov evrov oziroma tisoč odstotkov več, kot leta 2020. Pa smo bili že lansko leto deležni najhujših pojavov v epidemiji korona virusa, najhujši zdravstveni krizi, ki jo je družba utrpela na temu planetu v zadnjih stotih letih, ampak je očitno zaveza in prioriteta nakupovanja orožja, ki ga v resnici sploh ne potrebujemo, čeprav Slovenija ni vojaško ogrožena in čeprav nas ogroža vse kaj drugega, ne pa tanki na mejah.

Kljub temu, da je Državni zbor sprejel poseben Zakon za investicije v zdravstvu, če jih primerjamo z investicijami v vojsko, je teh bistveno manj. Govorim o skupnih investicijah, ne samo investicijah iz posebnih zakonov za milijon za orožje in za zdravstvo. Torej, v letih 2021 in 2023, bo za investicije v vojski namenjenih 133 milijonov evrov več, kot za investicije v zdravstvu, torej na sekundarni in terciarni zdravstveni ravni.

Pojdimo pogledati podrobneje, kaj se na področju teh investicij oziroma vojnih nabav dogaja. Začnimo z bojnim kolesnim vozilom 8x8, se pravi z oklepniki. Tu proračun nakazuje, da bomo znova spet soočeni s korupcijsko afero. V NRP-ju, to je razvojni program bojno kolesno vozilo 8x8, zasledimo vse indicije tega, da so nam, še preden se je orožarska afera Oshkosh 4x4 zares zaključila, že obeta nova na področju oklepnikov 8x8. Ta razvojni program za oklepnike se izvaja od avgusta 2017, realizacija na programu zaenkrat je 0 %, se pravi, nič denarja ni šlo še v te oklepnike, in zaključil naj bi se 31. 12. 2026, se pravi istočasno, ko se izteče tudi veljavna zakona o 780-ih milijonih evrov za orožje, kjer je nakup tovrstnih oklepnikov tudi predviden. To tu še vse lepo in prav. Potem se pa stvari začno zapletati. Vrednost programa je 412 milijonov evrov. Kot smo nedavno izvedeli z medijev, želi minister Tonin kupiti 45 oklepnikov boxer. Preden pridem do tega vozla, naj povem, kaj se je na tem področju do sedaj že dogajalo.

O nakupu oklepnikov boxer se je v javnosti prvič začelo govoriti v času Cerarjeve vlade, takrat, ko je bila na ministrstvu za obrambo glavna oseba ministrica Katič. Najprej je bil načrtovan nakup 56-ih oklepnikov, potem je prišlo pa do nesoglasja med ministrstvom in generalštabom o tem, kakšne oklepnike naj sploh kupijo, in je bil razpis, ki naj bi bil objavljen septembra 2017, odložen. Ampak sočasno s tem je začela rasti cena oklepnikov, ki naj bi jih kupili. V vladnem proračunskem memorandumu za leti 2018 in 2019 je bil strošek nabave za 56-ih oklepnikov postavljen na 207 milijonov evrov. V januarskem intervjuju, ki je temu sledil, s slovensko vojsko, je državni sekretar Bizjak ta znesek že dvignil na 250 milijonov evrov, po takratnem poročanju Dnevnika je realnejša ocena 280 milijonov evrov. Sledila je pobuda za sklenitev sporazuma o pridružitvi organizacije OCAR, ki jo je praktično zadnji dan svojega mandata poskušala čez Odbor za zunanjo politiko potisniti Cerarjeva vlada, no, tam je bila ocenjena vrednost projekta, ki vključuje stroške nakupa 48-ih vozil boxer, se pravi, pogovarjamo se že o manjšem številu oklepnikov z ustrezno logistično podporo, 306 milijonov evrov z DDV. Preko Zakona o dostopu do informacij javnega značaja smo na to v Levici pridobili dokumente, iz katerih je razvidno, da sta bili za vlado na Morsu pripravljeni dve verziji pobude za sklenitev sporazuma za pridružitev OCAR-ju. Bili sta praktično identični, razen v oceni stroškov – v eni je bila ocena 306 milijonov evrov, in to je prišlo v roke in na vpogled tudi Državnega zbora, no, v drugem dokumentu – ponavljam, identičnem - je bila zapisana ocena 351 milijonov evrov. Še kasneje so mediji poročali, da je cena v času, preden je Šarčeva vlada postopek nakupa dokončno prekinila, spomnimo na pobudo Levice, še danes sem zelo ponosen na ta naš političen uspeh, zrasla na 392 milijonov evrov. Ministrstvo za obrambo tega sicer ni nikoli potrdilo, so pa v odgovoru na naše poslansko vprašanje priznali, da je decembra 2018 ponujena cena znašala 331 milijonov evrov z DDV, ampak v to niso bile vključene eskalacijske klavzule in cena plačila razvoja OCAR-ju.

Naj vam povzamem, gospe in gospodje. V zelo kratkem času, roku dveh let, je cena oklepnikov 8x8 narasla iz 207 milijonov evrov na skoraj 400 milijonov evrov. In zdaj minister Tonin pravi, da bo kupil 45 tovrstnih oklepnikov. Vrednost proračunskega razvojnega programa, kjer je realizacija še vedno na 0 %, se pravi še vedno ni šlo nič denarja, se zvišuje iz 247 milijonov na 412 milijonov. Naj še enkrat ponovim, leta 2017 207 milijonov evrov za 56 vozil, leta 2018 med 306 in 350 milijonov evrov za 48 vozil, pri čemer je bil proračunski razvojni program 247 milijonov evrov, no, leta 2021 pa imamo na tej postavki 412 milijonov evrov za še manj, tj. 45 vozil. Zanimivo ni samo to, kako se cena tega posla v milijonih neprestano viša, ampak tudi, kako se končno število dobavljenih vozil vztrajno niža, iz 56 smo šli na 45 in iz povprečne cene enega vozila 3,6 milijona evrov na 9,1 milijona evrov za en oklepnik 8x8. Mimogrede, Latvija naj bi tovrstne oklepnike kupila za dobrih 5 milijonov evrov na vozilo. Očitno je razlika med Baltikom in Jadranom v 100-odstotnem dvigu provizije, ki pride s tovrstnim orožarskim poslom. Edino na tak način si lahko tako eskalacijo cene razložimo.

Dodatno je vse skupaj sila nenavadno in nakazuje, da bi utegnili imeti korupcijski problem, tudi zato, ker dokumentacija in številke, ki so v njej, medsebojno strižejo ne le v preteklosti, ampak tukaj in sedaj. Imamo zakon o 780 milijonih za orožje, ki predvideva 408 milijonov evrov za nakupe oklepnikov do vključno leta 2023 – ampak taisti Toninov zakon za orožje predvideva 408 milijonov evrov za oklepnike 4x4 in 8x8. Po proračunskem razvojnem programu Lahka oklepna vozila 4x4 naj bi za štirikolesnike, se pravi te oshkoshe, ki ne pridejo niti čez tehnični pregled, odšteli vse skupaj 124 milijonov evrov, skupna vrednost vseh teh oklepnikov skupaj, torej 4x4 in 8x8, ki so v orožarskem zakonu težki 408 milijonov evrov, pa v razvojnih programih proračuna do leta 2026 znašajo 536 milijonov evrov. SE pravi, ne 408 milijonov evrov, kolikor piše v orožarskem zakonu, ampak naj bi do izteka veljavnosti tega zakona po proračunskih razvojnih programih za te oklepnike zapravili 130 milijonov evrov več, 546 milijonov. In ja, oba nakupa oklepnikov, 4x4 in 8x8, sta predmet tega specializiranega zakona za orožje in ne morete reči, da se bo neke oklepnike plačalo na podlagi tega specialnega zakona, druge oklepnike se bo dodatno plačevalo iz proračuna, ker po tej logiki že v izhodišču nebi potrebovali tega vašega neumnega zakona. Kaj šele, da bi bil tak zakon nujen za obrambo države, če sami v proračunu postavljate številke na način, ki kažejo, da se jih lahko kupi normalno brez posameznega zakona - potem pa očitno res kot država nismo vojaško ogroženi, kot v Levici neprestano vztrajamo.

Enako kaskadno rast cen lahko in vprašanje funkcionalnosti lahko zasledimo tudi pri nakupu taktičnega transportnega letala, s katerim se minister Tonin tako zelo rad pohvali. Za začetek moram izpostaviti, da Slovenija takega letala ne potrebuje za svojo lastno varnost ali za karkoli drugega, na čelu s prevozom novorojenčkov kot bi kakšen izmed vladnih funkcionarjev rad predstavil. Potrebuje ga praktično za eno in eno samo stvar, tj. servisiranje kontingentov Slovenske vojske v ekspedicijskih korpusih Nato pakta, kjer se slovenski fantje in dekleta v uniformah sploh nebi smeli nahajati, za začetek. V preteklosti je uporabljala transportno letalo Turbolet za oskrbovanje teh čet. No, enako kot za oklepnike je zgovorna tudi rast cen za že omenjeno transportno letalo, kot najdemo to v proračunih. Najprej je bilo rečeno, da naj bi to letalo prišlo 50 milijonov evrov, potem je med letom vlada dodala razvojni program v proračun s taktičnim transportnim letalom in vrednost se je dvignila na 72 milijonov evrov. Se pravi, kar naenkrat letalo ni koštalo 50 milijonov evrov, ampak je bilo 72 milijonov evrov. Ko smo ministra Tonina v poslanskem vprašanju spraševali, zakaj je šla cena gor, je bil odgovor naslednji, bom citiral: »vrednost projekta v NRP vključuje poleg platforme tudi začetni paket logistične podpore z ustreznim usposabljanjem, rezervnimi deli in tehnično dokumentacije kot tudi DDV, ki v okvirni vrednosti 50 milijonov niso vključeni«. Zveni poznano? Ja, točno na enak način je rastla cena oklepnikov 8x8 in je rastla cena oklepnikov 4x4. Na Ministrstvu za obrambo so kar pozabili povedati, da pa ta prva številka, ki so jo dali ni v resnici popolna, da je potrebno zraven šteti še to opremo pa oni servis pa tisti DDV in kar na enkrat se ti zgodi tako kot pri ravnokar prevzetih oklepnikih 4x4, da je izhodišča cena, da končna cena ni 15,5 milijonov kot so na začetku ugotovili, ampak za 350 odstotkov višja to je 55 milijonov evrov. Minister Tonin je v omenjenem poslanskem vprašanju odgovoril tudi, da naj bi bil kupljen tudi modul za prevoz bolnih oseb z možnostjo spremljanja vitalnih življenjskih funkcij kot tudi prevoz okuženih oseb, okvirna vrednost modulov je postavljena na 1,2 milijona evrov, predvidena dinamika črpanja sredstev za nabavo tega letala pa je sledeča. V letošnjem letu torej 2021 17 milijonov evrov, leta 2022 52 milijonov evrov in leta 2023 3 milijona evrov. Proračunu kot jih beremo pravijo, da je dinamika porabe sredstev po razvojnih programih v letih 22 in 23 res takšna kot jo je predvidel MORS v odgovorih na našo poslansko vprašanje ne vem pa kaj se bo zgodilo letos. Program taktično transportno letalo je bil v proračun dodan letošnje leto. Realizacija v proračunskih dokumentih je 0 odstotkov. Se pravi teh 17 milijonov evrov kolikor naj bi šlo za letalo očitno še ni bilo plačano. Pogodba naj bi bila podpisana v kratkem oziroma mogoče celo je pa minister Tonin tega še ni sporočil javnosti enako kot ni sporočil javnosti, da je po tem, ko so mu Američani dostavili 37 nevoznih oškošov podpisal pogodbo za nakup še 38 očitno nevoznih oškošov v bodoče. Moje prvo vprašanje tu torej je kaj je s temi 17 milijoni evrov, ki naj bi bili plačani še letos ali se je to že zgodilo ali se to bo zgodilo? Zakaj je realizacija 0 odstotkov in če je realizacija 0 odstotkov, zakaj gredo, potem naprej po predvidenemu programu milijoni v leto 22 in 23?

Drugo vprašanje je kje je modul za gašenje požarov? Ko je bil zakon v presoji ustavnosti pred Ustavnim sodiščem je Vlada v svojih reklamah za orožje delala reklamo tudi za letalo in je na propagandni internetni strani, kjer so slikali kakšno super dvonamensko uporabno letalo Spartan bomo dobili za 50 milijonov so trikrat napisali kako ga lahko uporabljamo za gašenje požarov. Vam bom citiral kako je ta propagandni štikelc šel. Vzpostavitev zmogljivosti vertikalnega premika v obliki letala C27J Spartan bo predstavila vzpostavitev dvonamenske nacionalne zmogljivosti se pravi poudarek na temu, da gre za letalo, ki je tudi v civilni rabi, ki bo omogoča samostojnost in neodvisnost delovanja Slovenske vojske za potrebe premika namesto delovanja Slovenske vojske in iz njega se pravi na misiji in nazaj podporo delovanja Slovenske vojske na misijo delovanja pripeljejo to opremo in nazaj podporo medicinski evakuaciji oziroma podporo reševanja izoliranega osebja Slovenske vojske in državljanov Republike Slovenije ter pomoč drugim sistemom v Republiki Sloveniji s prepisom zaščita in reševanje, gašenje požarov in tako naprej. Ali še na drugem mestu. Posebni moduli omogočajo tudi prevoz kontaminiranega osebja, pri čemer je nevarnost za bakteriološko ali virusno okužbo in nenazadnje posebni moduli omogoča tudi prevoz potnikov oziroma vgradnjo sistema za gašenje požarov. No samo pol leta kasneje po vsem tem, ko se je to dogajalo nimamo več letala za 50 milijonov evrov imamo letalo za 72 milijonov evrov in edini modul, ki je za ta denar predviden je modul za prevoz ranjencev in okuženih vojakov se pravi modul, ki je primarno namenjen prevozu za Nato operacije in nič kaj dosti drugemu. Mimogrede, če želite prevažati ranjence to letalo Slovenska vojska že ima in z bistveno daljšem doletom kot je to Spartan govorim seveda o Falconu, ki se ga na nobeden način ne more znebiti občasno zmanjkajo tudi kakšni piloti, kar pomeni, da tudi takrat, ko bi ga lahko celo morali uporabiti tega ne moremo storiti, če pravno bi to lahko bila ena izmed redkih koristnih funkcij, ki jih Slovenske vojska za družbo dejansko opravlja. Ko se je to letalo kupovalo je takratni minister opravičeval njegovo nabavo ravno s tem, da se lahko porabi za prevoze ranjencev pa ni v polni kapaciteti, kjer bi lahko bilo za to funkcijo pa se vendarle gred v kupovanje novega letala z manjšim doletom, za katerega se je obljubljala, da bo lahko gasil požare pa jih očitno ne bo, če ravno je skoraj za polovico dražji kot je bilo na začetku obljubljeno.

Hvala, Miha Kordiš, za vašo razpravo.

Sedaj dajem državnemu sekretarju na Ministrstvu za obrambo gospodu Urošu Lampretu.

Beseda je vaša.

Spoštovani predsedujoči dovolite mi damo nekaj kratkih pojasnil na stvari, ki se nanašajo na današnjo razpravo.

Najprej glede ciljev dvigovanja obrambnih izdatkov. Cilj zadnja zaveza glede dvigovanja obrambnih izdatkov je bila podana decembra 2018 leta s strani predhodne Vlade oziroma predsednika so pisno generalnemu sekretarju Zveze Nato Stotembergu, ker je zaveza Republike Slovenije, da bomo do leta 2024 imeli 1,5 % BDP. Mi tej zavezi samo sledimo in govorimo o letu 22 1,3 v letu 23 1,4 in v letu 24 1,5. Ko govorim o resolucijah. Resolucija, ki je trenutno aktualna, resolucija, ki smo jo pripravili je za odtenek, zelo močan odtenek precej bolj realistična glede dolgoročnih ciljev. Predhodna resolucija iz leta 2010 je govorila oziroma nakazovala, da bomo mi 2 % BDP za obrambne izdatke dosegli do leta 2025. Nov dokument govori o letu 2035. Imamo dva datuma, 2024 1,5 in leto 2035 2 %. Mislimo, da smo tukaj precej bolj realistični.

Glede nabav orožja in pa zakona. Naj bom na tej točki zelo zelo jasen. Jaz mislim, da je zakon odločen dokument. Daje nam podlago nabave prepotrebne vojaške potrebe, nobena nova oprema oziroma druga oprema, ki ni v zakonu jasno opredeljena se ne bo kupovala. Presežek investicijskih sredstev, ki jih vidite v letu 2022 in v letu 2023 pa ne bo namenjeno za opremo, za drugo opremo, ki v tem zakonu ni navedena, ampak za druge stvari, o katerih smo tudi govorili in niso del zakona. Jaz vam ne bom bral vse podstavke, ampak govorim o posodobitvi vojaške infrastrukture Vojašnica Edvarda Peterka v Ljubljani, Vojašnica Rudolfa Maistra v Mariboru, druge vojašnice Slovenske vojske. Govorimo o nadgradnji helikopterjev Bel412. Mi vsi vemo zakaj se te helikopterji uporabljajo. Govorimo o nadgradnji radarjev dolgega obsega in množica drugih postavk, ki govorimo za redno, investicijsko vzdrževanje vseh segmentov obrambnega sistema, o tem govorimo.

Glede boksarjev. Latvija ne kupuje boksarjev kupuje pa jih Litva. Mi smo, Slovenija je dala zvezo glede izgradnje naših obrambnih sil in pa določene opreme ne samo drugim oziroma zavezništvu, katerega člani smo, ampak samemu sebi, Slovenski vojski leta 2006. Mi to platformo kupujemo danes. Da se vrnem nazaj na dokument, na zakon smo pri tem zelo transparentni in mislimo, da številka, ki je pred nami je realistična na dolgoročnost prvič glede nabave in predvsem dolgoročne zmožnosti vzdrževanja teh sistemov.

/ nerazumljivo/ je bila že včeraj dolga razprava. Jaz se ne bi tukaj ponavljal. Ni res, nismo sprejeli 37 sprejeli smo 38 vozil 4x4 na podlagi prej podpisane pogodbe in minister Tonin je podpisal pogodbo za novih 37 oklepnih vozil oškoš 4x4.

Najlepša hvala, gospod predsedujoči.

Hvala, državni sekretar, za vašo razpravo oziroma obrazložitev.

K repliki se je javil gospod kolega Miha Kordiš. Tri minute imate.

Hvala za besedo, predsedujoči.

Ja, ker sem bil očitno napak razumljen. Za začetek se je gospod sekretar v svojem odzivu na mojo razpravo poslužil izpostavljene stvari, o katerih v resnici sploh nisem govoril, ki jih tudi nikoli nisem problematiziral. Recimo helikopterji Bell 412 in za zaščito reševanje, to je super stvar, mislim, to bi morala biti ta prva prioriteta kakršnihkoli nabav na Ministrstvu za obrambo - ampak očitno ni, glede na to da ni v obrambnem zakonu.

Kar je bolj konkretno zanimivo je, pa to nima nikakršne podlage v zavezah do Nata, celo če jih jemljemo z rezervo, tako kot jih jemljem sam, in to je, da se je cena za en oklepnik 8x8 dvignila iz 3,6 milijona evrov na 9,1 milijona evrov na vozilo. Tukaj pa odziva in komentarja nismo slišali. In da imamo v orožarskem zakonu številko za oboje oklepnike, 4x4 in 8x8, postavljeno na 408 milijonov evrov …