Dober dan!

Vse članice in člane odbora prav lepo pozdravljam. Lepo pozdravljam tudi vabljene na današnjo sejo ter ostale prisotne.

Začenjam 59. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti gospod Vojko Starović, na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo, namesto Aljaža Kovačiča je z nami gospod Jože Lenart, ki ga lepo pozdravljam. In namesto gospe Tadeje Šuštar Zalar je z nami gospod Mihael Prevc, ki ga prav tako lepo pozdravljam.

Začenjam torej 59. nujno sejo odbora. In ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Dnevni red seje je naslednji:

1. točka, Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022.

2. točka, Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2023.

Odboru predlagam, da združimo obravnavo obeh točk dnevnega reda v kolikor nihče temu ne nasprotuje. Vidim, da ne.

Tako, da prehajamo na obravnavo 1. IN 2. TOČKE DNEVNEGA REDA – PREDLOG PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE, SPREMEMBE ZA LETO 2022 IN PA PREDLOG PRORAČUNA ZA LETO 2023. Gradivo, ki ste ga prejeli oziroma je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora je predlog proračuna ter še ostalo gradivo. Na sej sem vabila Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost. Z nami je gospod državni sekretar tudi s precej močno zasedbo tako, da bodo lahko odgovarjali v nadaljevanju, v kolikor bo to potrebno in pa vabili smo Ministrstvo za finance. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide bo predlog proračunov obravnaval kot zainteresirano delovno telo, kar pomeni, da v skladu s Poslovnikom lahko na tem odboru predloga proračunov obravnavamo samo z vidika svojih pristojnosti torej le v tistem delu, ki se nanašajo na njegovo delovno področje. Obravnavali bomo tore tiste postavke, ki so vezane na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Najprej tako kot pri že vseh dosedanjih drugih odborih v tem Državnem zboru dajem uvodno besedo predstavnici Ministrstva za finance gospe Mateji Urbančič, da nam predstavi predlog proračunov v celoti.

Izvolite, gospa Urbančič.

Hvala za besedo. Pozdravljeni. (Sem Mateja Urbančič.)

S strani Ministrstva za finance bom na kratko izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predlogov proračunov države za leti 2022 in 2023. Predloga sprememb proračunov za leto 2022 in proračuna za leto 2023 sta pripravljena v specifičnih razmerah postopnega okrevanja gospodarstva in ob zavedanju prisotnosti epidemije Covid-19 ter relativno velike negotovosti njenega nadaljnjega razvoja. Pri pripravi obeh predlogov je upoštevana določba na ravni EU o splošni odstopni klavzuli od fiskalnih pravil, ki bo zaradi izjemnih okoliščin povezanih z epidemijo veljala tudi v letu 2022 predvsem, zaradi spodbujanja okrevanja. Kot je razvidno iz makroekonomskih kazalcev, ki jih je pripravil Umar v svoji jesenski napovedi lahko letos pričakujemo 6,1 odstotno rast BDP, ki se bo naslednje leto umirila na 4,7 odstotka. Leta 2023 pa bo znašala 3,3 odstotka. Poleg omenjenega tudi drugi kazalniki kažejo izboljšanje trendov tako na področjih mednarodne menjave zaposlenosti, storitvenih dejavnosti kot na področju zasebne potrošnje prebivalstva. Prihodki državnega proračuna za leto 2022 so predvideni v višini 1,5 milijard evrov in bodo glede na načrtovane prihodke v sprejetem proračunu 2022 višji za 4,2 odstotka. Za leto 2023 so prihodki predvideni v višini 11,8 milijard evrov in bodo za 3,3 odstotka višjo kot v letu 2022. Rast prihodkov se pričakuje predvsem na račun višjih davčnih prihodkov in prejetih sredstev iz proračuna EU. Odhodki državnega proračuna za leto 2022 so predvideni v višini 13,9 milijard evrov, kar je za 7 odstotkov manj kot je ocenjena realizacija za leto 2021. Za leto 2023 pa so načrtovani v višini 13,4 milijarde evrov, kar je za 4,2 odstotka manj kot v letu 2022. Primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku je ocenjen na 4,6 BDP v letu 2022 in 2,7 odstotka BDP v letu 2023. Poudarjamo, da ključno razvojno komponento predlaganih proračunov predstavljajo investicije in investicijski transferji, med katerim velja izpostaviti investicije v slovensko zdravstvo, investicije namenjene cestnemu in železniškemu prometu ter infrastrukturi, investicije v proti poplavni ureditvi zagotavljanja poplavne varnosti, oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja voda ter druga vlaganja v vodni sektor, investicije v vrtce in osnovne šole, investicije v kulturi. V navedeni proračunski okvir so umeščene programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov, kar tudi prikazujejo njihovi finančni načrti.

Na koncu poudarjam, da bodo seji matičnega Odbora za finance, posebej predstavljene okoliščine in izhodišča načrtovanja proračunov za leti 2022 in 2023, ter pristop upravljanja javnih financ.

Hvala.

Najlepša hvala tudi vam.

Sedaj pa dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za delo, gospodu Cvetu Uršiču.

Izvolite.

Hvala lepa, gospa predsedujoča.

Lep pozdrav tudi v našem imenu, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Tako, kot je kolegica iz Ministrstva za finance povedala, velja tudi za naš del proračuna, da izhaja iz specifičnih razmer, Covid situacije, ki je bila lansko leto in nas še letos spremlja in nas bo tudi naslednje leto. Seveda, upoštevamo gospodarske razmere in pa zaveze iz koalicijske pogodbe, ter seveda to, kar je minister Janez Cigler Kralj, takrat, ko je se predstavljal na našem oziroma vašem odboru, da bo posebno pozornost namenjal dostojnemu življenju v starosti, dinamičnemu trgu dela in pa sociali; na eni strani, da dobijo socialno pomoč tisti, ki jo potrebujejo, na drugi strani pa, da oblikujemo vzvode, da ne bo možnosti za izrabljanje teh pomoči.

Zato je, zelo na kratko, skupna višina sredstev v predlogu sprememb proračuna pri naših postavkah, za leto 2022, znaša 1,872 milijarde, za leto 2023 pa 1,7 milijarde evrov seveda. V navedenih zneskih so upoštevana tudi sredstva, EU sredstva, ki so namenjena preprečevanju širjenja epidemije Covid, ki znašajo recimo, kar se govorimo o oceni(?) realizacije za letos, okrog 593 milijonov evrov, v predlogu sprememb proračuna za leto 2022 znaša 68 milijonov evrov in za leto 2023 48,5 milijona evrov. Če odštejemo ta sredstva od celotne višine, je skupna višina predloga sprememb proračuna za leto 2022 1,804 milijarde evrov in za leto 2023 1,897 milijard evrov.

Ključne postavke, na katere bi že uvodoma želel poudarit oziroma vam jih predstavim, so vezane, kot sem rekel, Covid, gospodarske razmere, tukaj je predvsem z vidika trg dela, dogajanja na tem področju in pa dostojno staranje. In če začnem pri zadnji. V proračunu, smo za, predlagamo za leto 2022, 36,5 milijona evrov za investicije v domove za starejše oziroma institucionalno varstvo, za leto 2023 pa 22 milijonov. Če pogledamo zadnjih 10, 15 let, vemo, da se iz integrale praktično ni gradilo. Zadnji dom, ki je bil zgrajen, javni zavod, ki je bil zgrajen s sredstvi državnega proračuna, je bilo leta 2005, potem je bilo pa še tam leta 2010, je šlo še za eno javno zasebno partnerstvo.

Minister se je zavezal in mi intenzivno sodelujemo in z domovi, z lokalnimi skupnostmi in zaveza iz koalicijske pogodbe, da bo zgrajenih oziroma se bo začela gradnja, vsaj petih domov, bo realizirana. Ravno tako je tudi že realizirana zaveza glede doma starejših občanov v Osilnici, kjer bomo, vemo, poznamo to težko zgodbo, da se je tam že, u, 15 let gradi dom, v tretji gradbeni fazi je, mi smo se zavezal, da bomo zgradil in šli smo skupaj z Ministrstvom za zdravje, da bo v tej stavbi kombinacija doma in medicinske rehabilitacije. Pri tem sodeluje vrhunska slovenska inštitucija URI Soča. S tem na eni strani nudimo možnost starejšim, da bivajo doma, obenem pa tudi ljudem iz objemnega območja, kjer ni možnosti za delo in zaposlitev, omogočamo, da bodo lahko ostajali doma in si tam zaslužili dostojen kruh za življenje.

Ravno tako, če ostajam na področju sociale, dvigamo sredstva za socialno varstvene programe. Že kar let je velik napor na ministrstvu, da smo zagotovili ta obseg sredstev, ki je sedaj, s tem, da se plače za izvajalce, strokovne delavce, ki delajo niso dvigale tudi že nekaj let. Kovid sitauacija je izrazito pokazala, da ti izvajalci, ravno tako tudi centri za socialno delo, pa še kdo drug v sociali, so se soočali poleg teh rednih obremenitev še težavami povezanimi, dodatnimi težavami povezanimi z duševnim zdravjem uporabnikov. Poznate vi verjetno bolj kot jaz, kaj se dogaja na terenu, kakšen porast je od nasilja do psihičnih in drugih stisk ljudi. In ti izvajalci tudi to delajo. Obenem pa, kot sem rekel, se njihove plače že tudi kar nekaj let niso dvignile in so tudi, podobno kot v vsej sociali bile nedostojno nizke.

Dvigamo tudi sredstva na področju starševskih nadomestil in družinskih prejemkov iz letošnje realizacije predvidene okoli 666 milijonov bo šlo na 692 milijonov. Tukaj so sprememba starševskih nadomestil, krajši čas, delno plačilo za izgubljeni dohodek. Tudi to se spomnite, to ste pred nedavnim v državnem zboru podprli spremembo, delno nadomestilo za izgubljeni dohodek se ni spreminjalo tam od leta 2011, razen neka malenkost v letu 2019. In seveda za te pravice je treba zagotoviti dodatna sredstva.

Morda samo še postavke, ki so povezane na dejavnosti Zavoda za zaposlovanje, dejavnost centra za socialno delo in dejavnost varstvno-delovnih centrov. Tukaj se je dvignila minimalna plača delo v, recimo, zavodu za zaposlovanje, morda res kdo reče, da je precej manj iskalcev zaposlitve, kot jih je bilo, recimo, v tistih najbolj težkih letih, ko je bilo krepko krepko čez 100 tisoč. Sedaj smo pod 70 tisoč in morda se bomo ali pa ne, verjetno ne približali tistim naj naj najboljšim letom, ampak smo pa blizu. Je pa zato zahtevnejše delo. Ker ti, ki ostajajo so težje zaposljivi in je treba bistveno več sodelovanja z gospodarstvom, s centrom za socialno delo z različnimi programi, aktivacija, ali so to javna dela ali so to drugi programi. In zato je pač tudi tukaj nekaj več sredstev. Podobno je pri, recimo, centri za socialno delo iz 52 milijonov, kot je predvidena realizacija, bomo, recimo, v letu 2023 je predvidena 57 milijonov. Kdorkoli ve, centri za socialno delo, bom drugače začel, se je začela reorganizacija pred nekaj leti. Vemo, iz velikega števila smo prišli na 16 centrov. To je bila organizacijska reorganizacija. Vsebinske pa še nismo do kraja izvedli. Torej, tukaj se potrebuje dodaten kader zaradi zahtev tudi zaradi tega, ker je zahtevno delo, zelo zahtevno delo, še posebej v času kovida. Podobno velja tudi za varstveno-delovne centre. Morda pa v zvezi z vsemi temi, predvsem CSD-ji in varstveno-delovni centri oziroma ti izvajalci te dejavnosti, velja še dodatno pojasniti, da, to kar smo večkrat v času kovida vsi opazili, da so težki delovni pogoji in da nekateri kadri: odhajajo tudi v gospodarstvo, ne bom rekel kam, zato ker je bistveno lažje delati, plača pa je približno enaka ali morda celo nekaj višja, tako da imamo zdaj pogajanja tudi s sindikati za dvig plač oziroma za spremembo standardov in normativov. To je treba narediti, ker tudi to se ni spreminjalo leta in leta in Covid je še dodatno, še dodatno opozoril na te težave, zato dvigamo tudi tukaj notri potrebna sredstva.

Morda stavek čisto za konec še v zvezi z, še dodatno z evropskimi sredstvi, še kratka informacija. Kar se našega ministrstva tiče, recimo delamo zelo intenzivno na reakt sredstvi, 93 milijonov za izboljšanje pogojev za bivanje v institucionalnem varstvu. Mi računamo, da bo že že začetek novembra znano kdo bodo dobili sredstva, in da bomo končno zagotovili, da ne bo več štiri, pet ali pa tri, štiri, pet ali več posteljnih sob. Bistveno bodo izboljšani pogoji za bivanje. Seveda v okviru tega reakta predvidevamo tudi izboljšanje informacijskega sistema. Standardi kakovosti so danes obveza. Brez tega ne gre. In če izvajajo standarde kakovosti posamezni izvajalci, je pa žal še večkrat, še vedno se dogaja, da to na papirju potem beležijo in tukaj bomo zagotovili dodatna sredstva za zagotovitev primernega informacijskega sistema, obenem pa tudi zato, da bomo imeli tak sistem, da bo vsako sekundo, vsako minuto vsakdo vedel koliko je prostih mest v institucionalnem varstvu. To je posebej pomembno še v kontekstu sprejemanja zakona o dolgotrajni oskrbi.

Torej če sklenem, predlog sprememb proračuna za leti 2022 in 2023 izhaja iz specifičnih razmer Covida, gospodarske situacije in zavez, ki jih je dal minister Janez Cigler Kralj za dostojno življenje v starosti. Tudi morda samo en stavek še tukaj. Tudi vseeno, to kar bomo delali iz integrale, bo predvsem, predvsem bodo manjše enote, razen tam kjer je situacija tako težka, da se ne da nič narediti. Primer Dom starejših v Hrastniku, kjer je bil včasih dijaški dom in ta dijaški dom je postal dom za starejše in je bil v enem obdobju Covida povsem okužen, ker ni bilo možno zagotoviti ustreznih rdečih, sivih con in ustreznih poti. Trg dela in pa sistem socialnega varstva, ki bo najprej spodbujal, da si vsakdo sam zasluži za svoje delo, tistim pa, ki ne morejo, pač mu pa pomagamo.

Hvala lepa, in če bo potrebno, sodelavke so z menoj in vam bodo še kaj več pojasnile.

Hvala.

Najlepša hvala tudi vam, gospod državni sekretar. Vsekakor, če se bo v razpravi pokazalo, da je potrebno odgovoriti še na kakšna bolj specifična vprašanja, bomo seveda dali besedo in bodo lahko tudi ostali, ki so z vami danes prisotni, tudi odgovorili na zastavljena vprašanja.

Sedaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev in sprašujem, gospod Miha Kordiš se je prvi prijavil k razpravi. Izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoča.

Imam serijo vprašanj povezanih na področni proračun ministrstva za delo. Za začetek me zanima, kakšna je porazdelitev sredstev glede intervencijskih ukrepov oziroma kako natančno je porazdeljenih teh 67 milijonov, ki so za to namenjeni po predlogu sprememb kot jih imate na mizi.

Drugo vprašanje, morda najpomembnejše ali pa trenutno najbolj pereče, ki se neposredno dotika življenja ljudi v temu trenutku, je vprašanje nadomestil za samozaposlene. Samozaposleni jih država zelo pogosto obravnava kot recimo temu podjetnike, kot pravne osebe, ob tem pa pozablja, da v teh espejih delajo dejanski delavci ne glede na to, da so odeti v pravno osebo espeja. In me zanima kako je z nadomestili samozaposlenim, ki jim je ta hip odrejena karantena? V tem trenutku so diskriminirani, ne pripada jim nikakršno nadomestilo ne glede na to, da so zadržani z dela, zato ker so v karanteni. Na to temo se je oglasila tudi že civilna družba, prihajajo pobude in me zanima, če jih na ministrstvu nameravate upoštevati in če boste predlagali kakšne amandmaje za zagotovitev sredstev, da se področje nadomestil za samozaposlene v karanteni odredi?

Tretje vprašanje. Kakšen je razlog za zmanjšanje sredstev za socialne pomoči in za družinske prejemke in starševska nadomestila? Večkrat smo v Levici že izpostavili na diskusijah še posebej na Odboru za delo, da ne glede na to o kakšni gospodarski rasti se pogovarjamo tudi, če je ta recimo temu trajnostna gospodarska rast ne pa umetna in sfrizirana statistika na pogon zadolževanja kot je to v tem trenutku se ne prevaja avtomatično v zmanjševanje revščine, ker imamo vedno skupine državljank in državljanov, ki ne morejo dostopati do trga dela iz takih in drugačnih razlogov eni so morda invalidni in spet drugi so starejši pa jih delodajalci pod nobenim pogojem ne želijo vzeti v službo, ker seveda za tisto plačo želijo dobiti vse, kar lahko iz človeka izmolzejo in tudi če projiciramo v bodoče, da ne bo prišlo do javnofinančnega in gospodarskega kolapsa, čeprav imamo indice, ki pravijo v drugo smer to ne pomeni, da bomo soočeni z avtomatskim zmanjševanjem revščine, da bo kar magično manj ljudi, ki bodo potrebovali solidarnostno pomoč skupnosti v obliki socialnih transferjev še zlasti denarne, socialne pomoči in me zanima zakaj ste zmanjšali sredstva za socialne pomoči in za družinske prejemke tudi za starševska nadomestila? Skoraj 100 milijonov evrov je glede na predlog proračuna za leto 2023 manj denarja na teh postavkah.

Naslednje vprašanje. Ali nameravate na ministrstvu upoštevati pobudo Levice, da v danih razmerah, ko se hrana silno drži in ko se silno dražijo energijo energenti čim prej pristopite k ponovnem izračunu minimalnih življenjskih stroškov? Naj spomnim za tiste, ki nas spremljajo in za tiste, ki so v tej dvorani pa tega ne vedo, da so minimalni stroški in njihov izračun sidro, iz katerega izhaja določanje višine minimalne plače pa tudi višine socialnih transferjev med njimi denarne socialne pomoči in če se ti minimalni življenjski stroški dvignejo pomeni, da se, potem dvignejo tako plačni kot solidarnostni ukrepi, ki jih imamo zato me zanima, če boste naši pobudi na ministrstvu prisluhnili, dvignili te minimalne življenjske stroške in posledično prilagodili rastoči draginji v življenju ljudi njihove socialne prejemke in njihove minimalne plače to sta dve izmed najbolj ranljivih skupin iz delavskega razreda, ki bodisi uživa dohodek iz zaposlitve pa je ta dohodek minimalen bodisi nima dostopa do tega, ker so ljudje v kapitalizmu pogosto dela oropani in potisnjeni v položaj rezervne delovne sile, zato jim je potrebno pomagati in priskočiti na pomoč z regulacijo na plačnem področju to je z minimalno plačo oziroma s socialno pomočjo? To vprašanje ne posredno povezano s proračunskimi sredstvi in postavkami, ker realna ocena minimalnih življenjskih stroškov pomeni tudi, če to na eni strani pomeni višji dohodek za revna gospodinjstva za delavska gospodinjstva se to iz vidika države spremeni tudi na večjo, prevede v večjo obremenitev proračuna se pravi ravno obremenitev postavk, ki jih s tem proračunom režete in znižuje.

Za zaključek. Kako poteka zaposlovanje novih inšpektorjev na Inšpektoratu za delo. Zanima me kolikor inšpektorjev za delovna razmerja se je zaposlilo v tem letu in če se predvidevajo nove zaposlitve v prihodnosti se pravi v letu 2022 in 2023? verjetno se spomnite, da je vprašanje Inšpektorata Republike Slovenije za delo eno izmed prednostnih vprašanj, ki ga v Levici na Ministrstvu za delo naslavljamo preprosto zato, ker je delovna inšpekcija globoko, globoko podhranjena, je zelo preobremenjena hkrati pa je zadolžena za to, da varuje pravice 800 tisoč zaposlenih v tej državi in nujno je konsistentno delo, zato, da se delovna inšpekcija okrepi in da ta delovna inšpekcija lahko učinkovito pomaga ljudem, zlasti tistim, ki so se znašli v prisilnem prekarnem položaju in ki so samozaposleni zgolj na videz, dejansko pa delajo v polnopravnemu delovnem razmerju. To je ena izmed zelo pogostih kršitev, ki jih pri nas imamo in krepka inšpekcija za delo lahko te negativne trende porasta prekarnosti že v okviru zdajšnjih zakonodajnih zmožnostih zavre, če je le dovolj kadrovsko močna, da se temu vprašanje primerno posveti.

Najlepša hvala za razpravo in pa za vaša vprašanja.

Zdaj, jaz predlagam, da naredimo en krog razprav poslank in poslancev, potem pa bo ministrstvo odgovorilo na vsa zastavljena vprašanja, ki ste jih postavili tekom vaših razprav.

In preden dam besedo naprej, članicam in članom odbora, želim tudi sama razpravljati k obema proračunoma, torej spremembam proračuna za leto 2022 in pa proračunu za leto 2023.

Zdaj, zavedati se moramo, da je epidemija Covida-19 vsekakor pomembno vplivala tudi na trg dela. Začela bom s tem, zaradi tega, ker to področje, seveda, je eno izmed tistih, ki najbolj vitalno sodijo v področje dela Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zdaj, v prvih mesecih leta 2021 je zaradi tega seveda tudi upadla gospodarska aktivnost, vendar pa je potrebno vedeti, da je Vlada poskrbela zlasti z interventnimi ukrepi, da so se v gospodarstvu ohranila delovna mesta. Ko razpravljamo o teh dveh proračunih, moramo imeti te, nekakšno to sliko pred sabo. Za odpravo posledic epidemije smo v prvi polovici leta 2021 namreč namenili več kot 1,8 milijarde evrov. Če pa pogledamo trenutno situacijo in trenutne kazalce, pa lahko vidimo, da je, v tem trenutku imamo najnižjo brezposelnost, gospodarska rast pa je v višini 16,3 odstotka.

Zdaj, če pogledamo spremembe proračuna za leto 2022, lahko vidimo, da za leto 2022 za Ministrstvo za delo znaša proračun 1 milijardo in približno 900 milijonov evrov, za leto 2023 pa eno milijardo in 750 milijonov evrov. Oba proračuna sta sicer manjša, glede na leto 2021, vendar pa še vedno predstavljata povišanje za več kot 100 milijonov evrov glede na leto 2019.

Zdaj, če pogledamo, kaj je vezano na Ministrstvo za delom in je, zagotovo, so to zelo pomembne postavke. Že prej je državni sekretar nekaj o tem povedal. Torej, načrtovana je gradnja ali pa rekonstrukcija najmanj desetih enot domov za starejše, s katerimi bomo seveda zagotovili približno 600 postelj. Veste, da se na tem področju, smo se tudi na Odboru za delo veliko ukvarjali s temi vsebinami. Jaz tudi, kot predsednica tega odbora, sem obiskala kar nekaj domov za starejše občane po celotni Sloveniji in drugih oblik institucionalnega varstva, nazadnje sem bila recimo v Idriji in vedno znova se seveda soočam z podobnimi vprašanji, in sicer, kdaj bomo zagotovili več prostorskih kapacitet, ker je pač pomanjkanje in kako bo država zagotovila takšno okolje, da bo se lahko zaposlilo več specifičnega, specializiranega kadra v domove za starejše.

Zdaj, epidemija Covid-19 je seveda prinesla tudi to, da smo lahko bolj videli, kakšna je situacija, še bolj videli, nazorno, kakšna je situacija v domovih za starejše in ravno zaradi tega, ker smo videli, kakšno pomanjkanje se kaže, zlasti v kadrovskem delu, je bilo seveda takoj zagotovljenih dodatnih 26 milijonov evrov prav za to področje. Kar pa zadeva prostorske kapacitete, sem pa že povedala, da se mnogo občin srečuje z tem, da sicer imajo domove za starejše, vendar pa, imajo premalo: prostora glede na to koliko ljudi čaka na vrsto, da pridejo v dom za starejše. Obenem pa je treba vedeti, da že, mislim da zdaj že trinajst let praktično ni bil zgrajen niti en dom za starejše in v to se praktično ni nič vlagalo. To področje je bilo totalno podhranjeno. Zdaj pa to ministrstvo oziroma Vlada seveda dela vse v tej smeri, da izboljša položaj starejših, skrbi za starejše, predvsem pa, da zagotovi takšno okolje kjer bodo lahko nekako živeli dostojno starost.

Za leta 2022 in 2023 lahko vidimo, da se povečujejo sredstva za štipendije. Mislim, če sem prav izračunala, da se povečujejo približno za 10 milijonov evrov. povečuje se subvencioniranje študentske prehrane, povečuje se otroški dodatek, povečujejo se drugi družinski prejemki in starševska nadomestila. Načrtovanih je tudi skupaj v obeh proračunih mislim, da 75 milijonov evrov sredstev, ki jih bomo namenili tako za zdravstvo kot za socialno varstvo. Gre torej tukaj za dodatna sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost. Želim pa ob koncu jasno tudi povedati, da se za oba proračuna povečujejo sredstva tako za socialno varnost kot za pokojninsko varstvo, sploh če naredimo recimo primerjavo z letom 2019, lahko vidimo, da se sredstva za ti dve postavki povečujejo za več kot 25 odstotkov. Skratka jaz mislim, da je ta proračun oziroma da sta oba proračuna, tako spremembe za leto 2022 kot proračun za leto 2023, dobra in da predvsem kar zadeva naš del, torej Ministrstva za delo oziroma našega odbora, je precej vlaganj v tista področja, ki so bila do sedaj podhranjena.

Sedaj pa dajem besedo gospe Andreji Zabret. Izvolite.

Hvala za besedo, predsednica.

Jaz bi se navezala že tudi na kolega Kordiša, ki je izpostavil glede manjšanja sredstev za denarne socialne pomoči. Tudi moje vprašanje je to, zakaj se manjšajo ta sredstva. Predvsem pa mi je zanimiva, ko sem prebrala obrazložitev Vlade zakaj se ta sredstva manjšajo, pa bom kar prebrala. Predvideno zmanjšanje, se pravi, da je predvideno zmanjšanje prejemnikov DSP, kar je odraz, nadaljevanje optimističnega zaposlovanja, pa me zdaj tukaj zanima katero je to nadaljevanje optimističnega zaposlovanja, in pa višine sredstev, ki je v okviru limitov namenjena v ta namen plus upoštevanje spremembe ZUTD. Se pravi, Vlada je že pripravila proračun na podlagi nekega zmanjševanja sredstev za denarne socialne pomoči na podlagi nekega zakona, ki še sploh ni sprejet. Zdaj, kaj se bo zgodilo, če ta zakon ne bo sprejet, me pač zanima kak bo potem, koko bodo zagotovljena ta sredstva za te denarne socialne pomoči. Po drugi strani se mi pa tudi zdi, da je pravzaprav ta zakon, vemo da je iz nekega vidika tudi lahko sporen. Namreč ta zakon predlagam, da mora upravičenec, ki je brezposelna oseba in je prejemnik DSP, sprejeti zaposlitev, ki ustreza dve stopnji nižje izobrazbe te osebe. Tako da, je stvar že s tega vidika tudi sporna, tako da me zanima kakšna bo potem situacija, če ta zakon ne bo sprejet.

Potem se zmanjšujejo tudi sredstva, jemlje se sredstva nevladnim organizacijam. Vemo, da je ta Vlada že želela s PKP 7, ukiniti sklad za nevladne organizacije, kar je v bistvu edini sistemski vir financiranja nevladnih organizacij. In me zdaj zanima zakaj se tem nevladnim organizacijam ponovno jemljejo sredstva. Ta trend se nadaljuje tudi v letu 2023 in me zanima kaj je s temi, ker vemo, da tudi kljub temu, da se je dvignil ta dvig dohodninskih donacij za 0,5 odstotka, to ni tisto kar je bistvo nevladnih organizacija. Namreč ona je tudi,: če se jih ukine, ne morejo sodelovati na evropskih projektih, tako da, me zanima zakaj se jemlje tudi sredstva nevladnim organizacijam.

Potem bi se pa tudi še glede samozaposlenih. Ravno v tem tednu sem dala na Ministrstvo za delo pobudo, smo dali v LMŠ pobudo za samozaposlene, ki ne dobijo nadomestila za čas karantene. Vemo, da so samozaposleni v tistem času ne morejo delati in je v bistvu malo krivično, da se jih razlikuje glede na to ali imajo pogodbo o zaposlitvi ali ne, tako da smo dali, tudi sem dala pobudo, da se ta zadeva uredi tudi za samozaposlene, pa me zanima morda, ki je že tudi kolega Kordiš omenilo, morda kakšen odgovor z vaše strani, državni sekreta. Hvala.

Najlepša hvala tudi vam. Besedo dajem gospodu Jožetu Lenartu. Izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovani državni sekretar z močno ekipo, kolegice in kolegi! Jaz bom malo drugače predstavil ta proračunski dokument, predvsem na 2022, ki nam je najbližje in je zelo realno, saj je 2023 tako in tako ga bomo ponovno obravnavali, upam da tudi ne bo potrebno za 2022 s kakšnimi rebalansi. Primerjal pa bom ta proračun z letom 2019. Zakaj? Ker 2019 je bila še uravnotežena bilanca z normalno kondicijo in nam dosti več pove kot pa, če to primerjamo kaj pomeni na leto 2021, ki še tako in tako ni končano in pa leto 2020, ker vemo, da ravno Ministrstvo za delo ima največje postavke poleg zdravstva kar se tiče Covid teh dodatkov iz ukrepov KPK. Poglejte, čisto preprosto povedano. Proračun 2022 je za 11,4 % višji kot je bila realizacija proračuna 2019. mislim, da bomo to dosti bolj realno lahko zadevi pogledali. Zdaj, ko pa pogledamo kje so tiste glavne razlike. Največ ste seveda pridobili s trgom dela, kar je zelo pozitivno, se sliši. Nižja brezposelnost in seveda potem ta nadomestila za brezposelnost se znižajo in tukaj pridobivamo ca 60 milijonov oziroma konkretno 57 milijonov pa potem še nekaj na drugih postavkah, pa da govorimo o 60. milijonih. In seveda, ta sredstva potem lahko vi vložite za gradnjo domov, za dolgotrajno oskrbo, to se pravi, za domove za starejše, če bi tako v grobem zadevo si predstavil. Vendar vmes je potrebno pogledati še ostale postavke, kar so pred mano kolegi in kolegica že opozorili. Socialna varnost se znižuje za 27 milijonov, ampak to je že potem skupa. Kako smo pa do tega prišli? Poglejte, denarna socialna pomoč se zmanjšuje za 21 milijonov, govorim o okroglih številkah, da se lažje sliši. Ali tudi to izhaja iz nižje stopnje brezposelnosti ali so to drugo vzroki? To bi želel odgovor. Predvsem pa ta postavka, pravice po vojni zakonodaji, 60 milijonov. Tole pa res želim, da za javnost odkrito povemo. Tukaj mi je pa takšna postavka mogoče, poglejte, bi moral sam si kaj pogledati, ali sem spregledal, ampak ta zadeva mi je, za javnost mislim, da je zelo pomembna. Praktično smo jo spravili na nulo, ko pa gledam… Boste povedal, ja. V 2019 je bila še ta nekje na tem nivoju normalna postavka. Tukaj je potem postavka znižana za ca dobrih 10 milijonov, družinski prejemki in starševska nadomestila. Sprašujem, kaj na to meni stranka NSi, ki ste tako, takšni zagovorniki, veliki, kar se tiče starševstva in: natalitete in te pomoči, tudi precej kritik sem že v naši Vladi dobil s strani vaših podpornikov NSi, za kaj več ne dajemo v ta namen. Tako smo rekli iz skupa tega potem seveda vlagate teh 54 milijonov v dolgotrajno oskrbo, kar je vsekakor spodbudno, seveda govorimo predvsem za gradnjo prizidkov obstoječim domovom in pa seveda ta dom, kot ste sam rekel, ki že skoraj 15 let čaka na zeleno luč. Upam, da so sploh ti zidovi še uporabni, da bo zadeva lahko šla skozi. In pa potem ta velika postavka, sredstva za financiranje epidemij, 67 milijonov. Prosil bi, kakorkoli, ste že prej omenil, če lahko tako plastično te glavne postavke. Jaz mislim, da tukaj so tiste glavne spremembe. Seveda, ne rečem, da niso pomembni tudi tisti zneski plus-minus, ki se gibljejo, ne vem, 100 tisoč, itn., ampak lahko smo tukaj potem dve, tri ure, da bi vse te zadeve podrobno razčistili. Ampak v glavnem ta sprememba na 2019, ki se mi zdi, da je neka primerljivost, smo rekli, 11,4 % je proračun višji na leto 2019, znotraj pa so zelo zelo močne spremembe, nekatere opravičuje Covid situacijo, nekatere pa boste, prosim, obrazložili.

Hvala lepa.