Začenjam 18. sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Pozdravljam vse prisotne, posebej državnega sekretarja Ministrstva za obrambo mag. Janeza Žaklja, generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darka Buta in državnega svetnika mag. Marka Zidanška ter seveda vse ostale vabljene.

Obveščam vas, da se današnje seje zaradi zadržanosti ne more udeležiti član odbora Franc Jurša. Imamo pa pooblastilo, da bo poslanec Robert Pavšič, ki je tudi prvopodpisani predlagatelj zakona, ki ga bomo obravnavali, danes na seji zamenjal Marjana Šarca. In imamo še drugo pooblastilo, poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti bo nadomeščal poslanca Janija Ivanušo.

Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem ste prejeli naslednji dnevni red:

1. Predlog zakona o izplačilu dodatka za delo v rizičnih razmerah poklicnim gasilcem in zaposlenim v prostovoljskih gasilskih enotah in gasilskih zvezah, druga obravnava,

2. vprašanja in pobude članic in članov odbora.

Ker v poslovniško določenem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O IZPLAČILU DODATKA ZA DELO V RIZIČNIH RAZMERAH POKLICNIM GASILCEM IN ZAPOSLENIM V PROSTOVOLJSKIH GASILSKIH ENOTAH IN GASILSKIH ZVEZAH, DRUGA OBRAVNAVA,

ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovićem in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, ste prejeli: mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 14. 10. 2021, mnenje Vlade Republike Slovenije z dne 26. 10. 2021, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 27. 10. 2021, podporo Prostovoljnega gasilskega društva Postojna Predlogu zakona o izplačilu dodatka za delo v rizičnih razmerah poklicnim gasilcem in zaposlenim v prostovoljnih gasilskih enotah in gasilskih zvezah in podporo župana Občine Postojna k navedenemu predloga zakona z dne 26. 10. 2021.

K točki so bili vabljeni: skupina poslank in poslancev, poslanec Robert Pavšič v imenu predlagatelja, mag. Matej Tonin, minister za obrambo, generalmajor Robert Glavaš, načelnik Generalštaba Slovenske vojske, Državni svet, Zakonodajno-pravna služba, Urad predsednika republike in Kabinet predsednika Vlade.

V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi, so vam pa bili zdaj razdeljeni predlogi amandmajev za amandmaje odbora.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih združi, v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o morebitnih amandmajih odbora, nato pa glasovali o vseh členih skupaj. Ali kdo nasprotuje temu predlogu? Ugotavljam, da ne. Sprašujem, če želi predstavnik predlagatelja zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? (Da.)

Izvolite, gospod poslanec Robert Pavšič.

Najlepša hvala, predsednik.

Že na obravnavi predloga zakona na oziroma v Državnem svetu, na Komisiji za državno ureditev, sem pravzaprav opazil, da je prišlo zagotovo do nekaterih nesporazumov, komu je sploh ta zakon namenjen, zato bi najprej razložil, ne te pomisleke, ampak vprašanja tudi nekaterih poslanskih kolegov, s katerimi sem se seveda pogovarjal pred to sejo.

To ni dodatek za delo v kriznih razmerah za prostovoljne gasilce, kot je mogoče kdo razumel, ampak za profesionalne gasilce, ki opravljajo javno službo v prostovoljnih gasilskih društvih. Ko namreč državljan ali pa državljanka pokliče na 112 in mu pridejo gasilci na pomoč, se nihče ne sprašuje, ali je tisti, ki mu pomaga, prostovoljec, ali je tisti, ki mu pomaga zaposlen v poklicni brigadi ali pa je zaposlen, čemur je ta zakon sploh namenjen, v prostovoljnem gasilskem društvu, v profesionalnem jedru. V Sloveniji imamo 6 takšnih prostovoljnih gasilskih društev, v šestih občinah, različnih, ki imajo, kot jedro svojega društva zaposlene profesionalce in ravno tukaj nastane anomalije. Za te profesionalne gasilce, ki opravljajo popolnoma enako službo, enako javno službo, kot ostali profesionalni kolegi po javnih zavodih, ne velja kolektivna pogodba za javni sektor in zato niso bili, tako kot njihovi kolegi, za enako delo nagrajeni s kriznimi dodatki.

Ta zakon smo pravzaprav v LMŠ, podprli so ga tudi Nepovezani in Levica, pripravili na podlagi poziva teh gasilcev, ker se jim zdi oziroma so prepričani in jaz jim tukaj verjamem, da gre za diskriminatoren položaj. Gre pravzaprav za nepravičen sistem, ki omogoča, da gasilci za enako, identično delo in izpostavljenost tveganju okužb v času epidemije, niso upravičeni do enakih dodatkov in na to so opozorili tako MORS, kot tudi Ministrstvo za finance. Oba resorja sta si med sabo nenehno podajala to vprašanje, odgovora pa ni bilo. Zdaj, ali je to popolnoma birokratski ali političen zaplet, je pravzaprav vseeno, na koncu je rezultat enak. Še vedno obstaja anomalija in še vedno so ti ljudje med sabo diskriminatorno obravnavani.

Rešitev bi se seveda lahko že prej poiskala, zelo enostavno, v enem iz interventnih zakonov, ki so recimo urejali tudi dodatke za verske uslužbence, ampak, očitno za teh nekaj profesionalcev, zaposlenih v prostovoljnih gasilskih društvih, te politične volje ni bilo. V Poslanski skupini LMŠ smo zato poskušali skupaj z našimi strokovnimi službami najti rešitev za ta diskriminatoren položaj. Rezultat je zelo enostaven, zakon v šestih členih, ki bi to vprašanje uredil nesistemsko in za nazaj. Ampak, kot vidimo, kakšnega večjega odobravanja s strani obeh resorjev oziroma s strani Ministrstva za obrambo, ni bilo, tako da bom z zanimanjem poslušal, ali se je argumentacija kaj spremenila od obravnave v Državnem svetu.

Nismo želeli posegati v sistemski zakon, torej, ali pa v matičen zakon, Zakon o gasilstvu, čeprav bi bilo s pravnega stališča to zagotovo najlažje in to zaradi bojazni, da bi se, če bi ta zakon odprli, lahko posegalo v neke druge zadeve in to zelo na hitro, brez nekega, brez neke javne razprave, kar pa ne bi bilo dobro. Zakonodajno-pravna služba nas je opozorila na kar nekaj aspektov tega zakona. Mi smo pripravili predloge amandmajev, ki večino pripomb Zakonodajno-pravne službe upoštevajo in so vam bili vročeni pred začetkom te seje. Tako da uvodoma bi v enem stavku samo še povzel, gre za to, da omogočimo enakopravno obravnavo poklicnih gasilcev ne glede na to, kakšen zaposlitveni, nezaposlitveni, ampak kakšen status imajo. Ker, če je razlika samo v tem, a delajo v javnem zavodu ali v prostovoljnem gasilskem društvu, ta razlika ne sme vplivati na izplačilo teh dodatkov. Ni pošteno. Zato smo tudi ta zakon vložili.

Hvala lepa zaenkrat.

Hvala lepa, kolega Pavšič.

Želi besedo predstavnik vlade?

Državni sekretar, mag. Janez Žakelj, izvolite, beseda je vaša.

Hvala, gospod predsednik. Spoštovane članice in člani odbora.

Naj uvodoma poudarim, da vlada Predloga zakona o izplačilu dodatka za delo v rizičnih razmerah poklicnim gasilcem in zaposlenim v prostovoljnih gasilskih enotah in gasilskih zvezah ne podpira, kar je v mnenju, ki ste ga prejeli, tudi pojasnjeno. Naj navedem samo najpomembnejše razloge za takšno stališče vlade. Najprej bi izpostavil, da so v kratkem predvidena pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o drugačni in bolj pravični ureditvi tega dodatka. Zato je interventni zakonski poseg na področju urejanja sistema plač v javnem sektorju pred zaključkom pogajanj neprimeren. Za razliko od sedaj veljavne ureditve dodatka za delo v rizičnih razmerah, kot ga opredeljuje 11. točka prvega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor, na podlagi katere je višina tega dodatka odvisna od osnovne plače javnega uslužbenca, izhodišča za pogajanja vključujejo nadomestitev sedanjega dodatka z dodatkom, izraženim v nominalnem znesku in ne v odstotku od urne postavke osnovne plače. Po proučitvi predloga zakona ugotavljamo podobno kot Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, da je že v 14.a členu Zakona o gasilstvu, in sicer v sedmem odstavku določeno, da poklicnim gasilcem za delo v posebnih pogojih dela, kot so delo v delovnem času, ki je za poklicne gasilce manj ugoden, delo v manj ugodnih pogojih dela, nevarnostih ali s posebnimi obremenitvami, pripadajo posebni dodatki v skladu s splošnimi predpisi. Lokalne skupnosti, v katerih so ustanovljena prostovoljna gasilska društva s poklicnim jedrom oziroma so poklicna jedra organizirana pri gasilski zvezi, bi po našem mnenju lahko to uredila na podlagi obstoječe zakonodaje in tako ločen zakon o izplačilu dodatka za delo v rizičnih razmerah za zaposlene v poklicnih jedrih prostovoljnih gasilskih društvih in zvezah ni potreben. Po podatkih, s katerimi razpolagamo oziroma smo si jih pridobili, je kar nekaj lokalnih skupnosti, v katerih so ustanovljena prostovoljna gasilska društva s poklicnim jedrom, našlo rešitve za izplačilo dodatkov v okviru obstoječe zakonodaje. V prehodnih določbah predloga zakona je predvideno določanje pravice do dodatka za delo v rizičnih razmerah tudi za nazaj, in sicer za primer razglašene epidemije v letih 2020 in 2021. Ob tem bi opozorili na retroaktivnost predlaganega zakona, ki zahteva temeljitejšo obrazložitev dopustnosti za retroaktivno veljavnost. Ob tem se postavlja vprašanje, ali je namen predloga zakona dodeliti upravičenost do dodatkov zgolj za razglašeno epidemijo koronavirusa v letih 2020 in 2021 ali tudi za morebitne druge rizične razmere, ki bi kadarkoli nastale v prihodnosti. Nadalje je v zakonu navedeno, da sredstva za financiranje navedenih dodatkov zagotovi proračun Republike Slovenije. Glede na to, da so načini financiranja tako javnih kot tudi prostovoljnih organizacij različni, ne moremo soglašati z določbo, da sredstva za financiranje navedenih dodatkov posebej zagotavlja državni proračun Republike Slovenije. Na koncu naj poudarim, da se zavzemamo za izboljšanje stanja na področju gasilstva, ki se izvaja v javnem interesu, vključno z izboljšanjem statusa in pravic vseh poklicnih gasilcev, ki izvajajo javno gasilsko službo, ne glede na to ali so zaposleni v javnem gasilskem zavodu ali v poklicnem jedru prostovoljnega gasilskega društva oziroma gasilske zveze, za kar je bilo v mandatu te vlade sprejeto vrsto rešitev, predvsem v okviru tako imenovanih PKP zakonov. Zaradi vseh nedorečenosti in pomanjkljivosti pa zakona ne moremo podpreti. Bo pa Ministrstvo za obrambo proučilo možnost, da se problematika, ki jo izpostavlja predlagatelj bolj natančno zapiše v sistemskem zakonu, to je v noveli zakona o gasilstvu, ki je na ministrstvu v zaključni fazi priprave. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam, gospod državni sekretar.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Želi. Izvolite, gospa mag. Andreja Kurent.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj! Kot je povedal že predlagatelj, naše mnenje je precej obširno, zaradi tega, ker je predlog zakona sporen z vseh vidikov, ki jih mora Zakonodajno-pravna služba proučiti, tako na podlagi zakona o Državnem zboru kot Poslovnika Državnega zbora.

Predlog zakona gledamo z vidika ustavne skladnosti, pravno sistemskega vidika in nomotehničnega vidika. In vsi trije vidiki sov pisnem mnenju obširno navedeni. Najpomembneje je, da je po oceni Zakonodajno-pravne službe predlog zakona v neskladju z Ustavo, in sicer z vidika načel pravne države, enakosti pred zakonom, zlorabe zakonodajnega postopka in zakona kot oblike predpisa, hierarhije pravnih aktov, prepovedi retroaktivne veljave in tudi določb glede razmejitve pristojnosti in financiranja med lokalno samoupravo in državo.

Največ pripomb smo imeli s pravno sistemskega vidika, saj je po oceni Zakonodajno-pravne službe predlog zakona nekonsistenten z veljavnim pravnim redom, povzročena bo entinomija kot posledica medsebojne neusklajenosti zakonov, saj bosta, če bo ta predlog zakona sprejet, glede iste materije veljali dve različni ureditvi. Predvsem pa smo opozorili, da glede na materijo, ki se ureja s tem zakonskim predlogom, bi se morala reševati v kolektivni pogodbi. Kolektivna pogodba je pa za razliko od zakona in zakonodajnega postopka so njeni udeleženci popolnoma drugi, druga je stvarna pristojnost, drug je postopek in tako naprej. Zato ni sprejemljivo, da bi se mimo postopka sklenitve in uveljavitve kolektivne pogodbe za javni sektor kar z zakonom določilo, da za določene osebe velja ena sama določba kolektivne pogodbe. Zakonodajno gradivo ne pojasnjuje zakaj je potreben sprejem samostojnega zakona, zakaj se ne vključijo ti subjekti v kolektivno pogodbo za javni sektor ali pa cela materija v kolektivno pogodbo za dejavnost poklicnega gasilstva, tarifni del, ta velja ali v zakon o gasilstvu. To je toliko bolj pomembno, ker ta zakon ni zgolj enkratne narave. Njegove določbe so namreč oblikovane kot trajne. S tem, da se sklicuje na kolektivno pogodbo je treba opozoriti, da je tudi kolektivna pogodba večinoma trajne narave. Opozoriti je treba predvsem, da sicer dodatke za poklicne gasilce določa zakon o gasilstvu. Vendar pa ta zakon pri urejanju delovnopravnih vprašanj za poklicne operativne gasilce v poklicnem jedru prostovoljnih gasilskih enot in za poklicne gasilce v gospodarskih družbah, zavodih in organizacijah eksplicitno izvzema ureditev po kolektivni pogodbi javnega sektorja, kar pa želi vnesti ta predlog zakona. Zakonodajno-pravna služba je opozorila tudi, da se iz predlagane ureditve izpušča poklicne gasilce v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah, kar je neskladno z vidika 14. člena Ustave. Izpušča se tudi ureditev za druge pripadnike sil za zaščito in reševanje, saj v določenem delu za poklicne gasilce velja tudi Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Nadalje se zastavlja vprašanje, ali niso posebnosti delovnih razmerij gasilcev že vključene v vrednotenje delovnih mest in bi jim torej ta dodatek sploh ne pripadal.

Do vseh teh vprašanj, ki smo jih navedli v pisnem mnenju, se zakonodajno gradivo ne opredeli, gre pa za vsebinsko presojo, ki presega zmožnosti in pristojnosti Zakonodajno-pravne službe.

Nadalje se je vprašanje zastavilo glede samega obsega zakonskega predloga. Gre namreč za to, da predlog zakona ureja tri vrste subjektov, poklicne gasilce, poklicne gasilce v operativnem jedru prostovoljnih gasilskih enot in pri njih zaposlene ter potem zaposlene pri gasilskih zvezah. Kdo so ti zaposleni, zakon ne določa, so pa to, kratko povedano, občinski javni uslužbenci. Zakonodajno gradivo ne ponuja nobenega razloga, zakaj se zakon razteza tudi nanje oziroma po drugi strani zakaj ne tudi na zaposlene pri gasilcih v poklicnih enotah. Podobno velja za gasilske zveze. Z vpogledom v Zakon o gasilskih zvezah gasilske zveze opravljajo predvsem organizacijske in strokovne naloge gasilstva in bi bilo treba njihovo delo v rizičnih razmerah tudi utemeljiti, posebej pa tudi pojasniti, kdo te zveze sploh sestavlja; če so to namreč poklicni gasilci, so verjetno te dodatke že dobili. Tudi sicer predlagatelj ni pojasnil, ali so poklicni gasilci že ta dodatek, do katerega so upravičeni po Kolektivni pogodbi za javni sektor, dobili ali ne.

Posebej smo pa opozorili, da so dodatki sestavni del plače in jih torej mora plačati delodajalec. Po Zakonu o gasilstvu je gasilstvo obvezna lokalna javna služba, torej je financer občina. Tu smo opozorili tudi na ustavno spornost glede razmejitve pristojnosti in financiranja.

Nadalje je Zakonodajno-pravna služba opozorila, da predlog zakona ne prevzema vseh določb Kolektivne pogodbe za javni sektor, temveč samo eno točko, ne pa tudi odstavkov, ki z njo tvorijo celoto. Predvsem pa ne vključuje tudi razlage Komisije za razlago Kolektivne pogodbe za javni sektor. To bi bilo treba vse pojasniti.

Kot je povedal tudi predstavnik ministrstva, predlagatelj želi izplačilo dodatka urediti za nazaj, za leti 2020 in 2021. Glede na prepoved retroaktivnosti po ustavi je te razloge treba dodatno utemeljiti.

Z nomotehničnega vidika le na kratko: nepravilen je izraz »izplačilo«; nepojasnjeno je, kaj je to »delo v tujini«; ni popolnoma jasno, ali gre v zakonskem predlogu za napačne sklice na odstavke ali gre za določeno zaključeno celoto; ni jasno, kakšna je predlagana osnova za obračun; ni pojasnjeno, zakaj je določen drug minister oziroma njegov drug izraz. Navedla pa sem že, da je treba pojasniti, ali so poklicni gasilci že prejeli dodatek ali še ne.

Glede amandmajev zgolj na kratko. Seveda, nisem jih uspela pregledati, ker sem jih dobila minuto do dvanajstih. Vidim pa, da spreminjajo pet od šestih členov in naslov. Že v zvezi z naslovom bi rada opozorila, da se še vedno sklicuje na rizične razmere, čeprav nadaljnje besedilo govori zgolj o epidemiji. Glede gasilskih zvez sem opozorila, da je treba pojasniti, kdo jih sploh sestavlja, Zakon o gasilstvu o tem ne govori.

Nadalje, 1. člen je delno neskladen s poslovnikom, ki določa, da je treba v 1. členu določiti moško in žensko obliko kot enakopravno in nadalje uporabljati okrajšavo.

Glede 2. člena je neustrezen izraz »področna zakonodaja, ki ureja gasilstvo«, verjetno je tu mišljen samo Zakon o gasilstvu in tako se mora tudi dikcija glasiti.

Navajanje, da sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, je odveč. Potem, v tretjem odstavku, tretji odstavek, ki opredeljuje, kaj so nevarni pogoji, to bi mogla preverit, ali je to sploh potrebno. V četrtem odstavku, ki govori o delodajalcu, je treba pojasnit, kdo je delodajalec za gasilske zveze. 3. člen je zgleda v redu. 4. člen, nomotehnični vidik, to se lahko kasneje popravi, še vedno se pa v obrazložitvi sklicuje na zasledovanje javnega interesa in dosego cilja enakopravnosti med gasilci. Mi smo že, Zakonodajno-pravna služba, je že sicer opozorila, da je treba navesti, med kom se sploh cilja na to enakopravnost in da so ponovno izpuščeni gasilci v gospodarstvu.

Toliko zaenkrat, bi pa potem še, če bo treba.

Hvala.

Hvala lepa mag. Kurentovi.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta, državni svetnik mag. Marko Zidanšek? (Da.)

Izvolite, gospod državni svetnik.

Hvala lepa, predsedujoči, za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Zadevo je obravnavala Komisija za državno ureditev. Zdaj, širša obrazložitev naša, je na več straneh, jaz bom skušal to zadevo skrajšat. Komisija je v krajši razpravo opozorila na mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki ocenjuje, da je predlog zakona v neskladju z Ustavo in sicer njenim 2., 14., 87., 89., 140., 146., 153. in 155. členom. Kot je navedeno v tem mnenju, gre za spornost predlaganih odločb, z vidika kršitev načel pravne države enakosti pred zakonom, zlorabe zakonodajnega postopka in zakona, kot oblike predpisa, hierarhije pravnih aktov in prepovedi retroaktivne veljave, pa tudi določb glede razmejitve pristojnosti in financiranja med lokalno samoupravo in državo.

Člani komisije so posebej izpostavili tudi, da bi se morala problematika reševati s kolektivno pogodbo in bi bilo potrebno vključiti tudi sindikate, da se opredelijo do teh vprašanj. V, bom rekel, sami razpravi, je seveda bila pestra izmenjava mnenj med vsemi akterji na komisiji. Naj poudarim, da člani komisije nikakor ne zavidajo ali pa ne nasprotujejo, da bi bila, bom rekel, za ista dela enako nagrajevanje, ampak, jasno, se je pa opredelilo, da gre za neprimernost urejanja na ta način, tega problema, zato komisija predloga zakona po opravljeni razpravi ni podprla.

Hvala lepa.

Hvala lepa državnemu svetniku, mag. Zidanšku.

Sedaj pa prehajamo na razpravo o posameznih členih predloga zakona.

Odpiram razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Prvi se je prijavil poslanec Robert Pavšič.

Izvolite.

Hvala.

Bom kot predlagatelj, / nerazumljivo/ najprej samo pokomentiral, kar smo zdajle poslušali. Najprej me zelo preseneča razlaga državnega svetnika. Jaz ne vem, ali smo bili na isti seji, saj razpravi sploh ni bilo. Eno vprašanje je postavil predstavnik sindikatov, drugače pa je razprava potekala med predlagateljem in državnim sekretarjem.

Kar se tiče Državnega sveta, na mnenje Zakonodajno-pravne službe imam seveda več odgovorov. Dobili ste vsi poslanci in poslanke, na mizo predlog amandmajev. V 1. členu seveda govorimo o obeh spolih. Mogoče se nismo prav razumeli. Mislim, da sta oba spola upoštevana. V amandmaju k 2. členu, ki smo ga vložili ravno zaradi tega, da se ne bi sklicevali na kolektivno pogodbo, je pa kopija iz kolektivne pogodbe, točno tistega, kar dejansko rešuje nastalo vprašanje, ampak se ne sklicuje več, 2. člen, na kolektivno pogodbo. 3. člen ni bil toliko problematičen. Kar se pa retroaktivnosti tiče, mislim, da smo to rešili z amandmajem k 5. členu retroaktivnosti. Po mojem znanju uprava je, če rešujemo mi nekaj za nazaj, če gre na boljše je retroaktivnost dovoljena. To smo že večkrat tudi v Državnem zboru videli. Kar pa se veljavnosti tiče je pa omejeno samo na lansko leto in letošnje leto. Sicer imamo še možnost odgovoriti na nekatere pomisleke Zakonodajno-pravne službe, če bo ta zakon danes potrjen, še tretjem branju se lahko še kaj popravi, ampak bolj jasno, ne vem, upravičenci so upravičeni do poračuna dodatka iz tega zakona za čas razglašene epidemije, nalezljive bolezni v letih 2020 in 2021. Torej, če bo trajnost potencialna epidemija v letošnjem letu potem je to trajnost. Drugače je pa zelo zelo časovno omejen zakon. V amandmaju k 1. členu je tudi natančno določeno komu je namenjeno. Lahko se seveda še zadeve dopolnijo. Kar pa se tiče mnenja Vlade pa, gospod sekretar, težava je ravno v tem, da kolektivna pogodba za javni sektor za te gasilke in gasilce ne velja. Ali se morebiti z njimi sedaj pogajate? Ker če niso predmet pogajanj, potem pogajanja sama ne morejo biti razlog, da bi to zavračate. Ne gre skupaj. Ta famozna 11. točka 39. člena kolektivne pogodbe za javni sektor je zelo široka, veste, zato se jaz sprašujem, ali gasilcem, ki sedajle v času demonstracij oziroma protestov varujejo to hišo, ali izplačujete dodatke za delo v kriznih razmerah, ker med kriznimi razmerami so tudi demonstracije zavedene, pa vsem policistom, ki so tukaj. Upam, da spoštujete potem kolektivno pogodbo vsaj do tistih, za katere velja. Če ne so pa sedajle slišali, da so upravičeni do dodatka za delo v kriznih razmerah, tudi če delujejo v času protestov okoli Državnega zbora ali pa kamorkoli jih pač vodstvo napoti. Problem so kar naenkrat sredstva iz proračuna. Saj ne govorimo, ne vem, o milijonih, milijardah. Govorimo o tem, da se popravijo krivice, ki so bile storjene tem ljudem, ki opravljajo identično delo kot ga opravljajo njihovi kolegi, ki so pač zaposleni nekje drugje. In seveda na koncu klasične floskule: vi se zavzemate. Ja, ne vem, jaz sem v času, ko smo se pogovarjali in pripravljali ta zakon videl celo serijo dopisov s prošnjami, pozivi ministrstvu za obrambo, pa se niste kaj dosti zavzemali. Pač odgovornost ste prelagali na Ministrstvo za finance, Ministrstvo za finance je prelagalo odgovornost nazaj na vas in potem boste vi to proučili in rešili s sistemskim zakonom, ki je v zaključnem delu priprave. Sistemski zakon je v zaključnem delu priprave. To je argument, ki smo ga slišali že neštetokrat in pač nima teže. Zavzemate se za rešitev, ampak volje pa nimate, da bi to rešili. Za 6 prostovoljnih društev gre v celi Sloveniji. Za majhno vsoto denarja, gledano skozi oči državnega proračuna in tega ekspresnega in bliskovitega zadolževanja v zadnjem letu in pol. Preko 10 milijard se je ta država zadolžila, sedaj pa pol milijona evrov s katerimi bi rešili neenakopravnost med temi ljudmi pa nastane velika težava. Ne vem, naslednjič, ko bo ste potrebovali koga iz teh gasilskih društev, pa mu povejte še, da vi pa niste za to, da bi bili enako plačani, kot so bili plačani njihovi profesionalni kolegi samo zaradi statusa, ne zaradi kakšne druge zadeve. Samo zaradi njihovega formalnega statusa, kje so zaposleni, samo to je težava, kje so zaposleni. In da bi se dalo to rešiti drugače, da to lahko občine plačajo, drugi ustanovitelji. Opravljajo pa javno službo, opravljajo službo izven meja svojih občin, opravljajo službo v Makedoniji, kamorkoli jih pokličemo, kamorkoli jih pošljete, grejo. Ko je pa treba to svojo hvaležnost manifestirat, se pa izgovarjamo na formalizme in birokracijo in podajanje žogice med dvema ministrstvoma. Jaz upam, da jih boste lahko pogledali v oči. Jaz se ne bom več danes oglasil. Samo za to, samo za to gre, ali boste z birokracijo in formalnimi zadržki preprečili, da se popravijo krivice. Do tega se niste opredelili, a je bilo to krivično ali ne. Kar nekaj zakonov velja za te ljudi. Na koncu pa izberete tistega, ki vam najbolj odgovarja. Če je problem pol milijona evrov, povejte, jih nimate. Ali kje je problem? Vsi ti ljudje imajo doma tudi družine. Nosili so svojo glavo naokoli, svoje zdravje naokoli, tako kot vsi ostali, ki so se borili v tej epidemiji. Ampak eni so za vas vredni več kot drugi.