Vse članice in člane odbora, vabljene in vse ostale prisotne najprej lepo pozdravljam!

Začenjam s 55. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice odbora, in sicer gospod Robert Polnar in mag. Bojana Muršič. Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo Alenka Jeraj, ki nadomešča mag. Branka Grimsa, Jani Ivanuša, ki nadomešča poslanca Dušana Šiška, mag. Meira Hot nadomešča mag. Bojano Muršič, Gregor Perič nadomešča poslanca Dušana Verbiča in Boris Doblekar nadomešča poslanko Anjo Bah Žibert.

S sklicem seje ste sprejeli naslednji dnevni red seje obora, in sicer predlog priporočila v zvezi z zaskrbljujočimi razmerami v državi in nujnost predčasnih volitev EPA2181-VIII. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem tega odbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNENVEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA PRIPOROČILA. V zvezi s to točko ste prejeli naslednje gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, in sicer zahtevo skupine poslank in poslancev, prvopodpisani je dr. Matej Tašner Vatovec za sklic izredne seje Državnega zbora s predlogi priporočil, mnenje Zakonodajno-pravne službe in pa mnenje Vlade. K točki dnevnega reda so vabljeni v imenu predlagateljev zahteve dr. Matej Tašner Vatovec, Lidija Divjak Mirnik, mag. Meira Hot, mag. Andrej Rajh in Janja Sluga.

Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša se je opravičil, minister za notranje zadeve Aleš Hojs se je prav tako opravičil, vabljeni pa so še bili generalni direktor policije dr. Anton Olaj in Zakonodajno-pravna služba. Rok za vlaganje amandmajev je do zaključka obravnave predloga priporočila na sejo odbora.

Pričenjam z obravnavo predloga priporočila v katerem bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih točkah predlaganega priporočila.

Želijo predlagatelji predloga priporočila podati dopolnilno obrazložitev k posameznim točkam? (Da.)

Gospod dr. Tašner Vatovec, imate besedo.

Najlepša hvala, podpredsednik. Lep pozdrav vsem!

Ta izredna seja oziroma zahteva za sklic te izredne seje s priporočili v zvezi z zaskrbljujočimi razmerami v državi in nujnosti predčasnih volitev so se zgodile po nakopičenju številnih stvari, ki gredo narobe v tej državi, več ali manj so povezane predvsem z delovanjem predsednika Vlade, ki se potem uteleša in pooseblja tudi v posamičnih ministrih. Tisti povod za predlog teh priporočil so bili dogodki 5. oktobra letos, ko je policija skorajda še sredi belega dne zaplenila praktično celotno središče Ljubljane in se z, po naši oceni, prekomerno silo spravila na takrat še mirno in ne razdivjano množico protestnikov. Vprašati se moramo in to moramo iti na nekakšno arheološko izkopavanje vzroka teh dogodkov zakaj je do tega prišlo, pa tu bom mogoče se navezal na tisto kaj je mnenje Vlade k našim priporočilom, ki pravi, če povzamem in preberem, da sprejetje teh priporočil, se pravi odstop Vlade ali pa odstop ministrov ali pa predčasne volitve v nobeni meri ne bi pripomogle k izboljšanju razmer, ampak ravno obratno. Tu gre za nek precejšen zdrs v uporabi logike s strani Vlade. Zdaj trditvi sta dve, če pride do predčasnih volitev se bo povečalo število protestov in če pride do predčasnih volitev se bo povečalo oziroma poslabšalo stanje v zvezi z obvladovanjem epidemije COVID-19. Tisto, kar zgreši Vlada, je to, da pozabi kaj so vzroki za to, da so protesti sploh nastali in kaj so vzroki za to, da imamo takšno situacijo z epidemijo kot jo imamo. Prvič. Protesti prvi so se pojavili pred 80-mi tedni tako imenovani petkovi protesti, so nastali zaradi te Vlade. Ti protestniki zahtevajo odstop Vlade zaradi njenega delovanja, ki je nespoštljivo do ljudi, nespoštljivo do institucij in v bistvu žaljivo do vsakogar, ki razmišlja drugače ali pa je kritičen do te Vlade. Nedavni fenomen tako imenovanih sredinih protestov je v dobri meri tudi uperjen proti Vladi, med njihovimi zahtevami je tudi odstop Vlade. Tako, da ta trditev v tem stališču Vlade ne more držati, ker to kar danes gledamo na slovenskih ulicah in to kar opazujemo v nekem splošnem prevladujočem javnem mnenju je ravno nezadovoljstvo z Vlado in zaradi tega je trditev, ki jo predlagamo predlagatelji, se pravi, da bi predčasne volitve lahko deloma normalizirane to stanje, absolutno pravilna in jo vidimo, seveda kar vsakič tudi poudarimo, kot trenutno edino rešitev, da se ta razgreta situacija in da se skrajno nezadovoljstvo, ki ga povzroča ta Vlada vsaj nekoliko omili.

Kar se tiče obvladovanja epidemije in epidemiološke slike je pa podobno. Videli smo od začetka, da je število ukrepov in predvsem način na katerega je ta Vlada sprejemala ukrepe, bil eden od glavnih vzrokov, da so se pojavili tako imenovani protesti, ki nasprotujejo pogojem PCT. Predlagatelji, upam si trditi, seveda zagovarjamo vse smiselne ukrepe, ki lahko pripomorejo k zmanjševanju oziroma preprečevanju širjenja okužb, jaz osebno tudi s PCT pogojem nimam težav, je pa vprašanje na kakšen način se je Vlada tega lotila. Vemo, da so odloki, ki jih je sprejemala Vlada zato, da ureja upravljanje z epidemijo, se spreminjali prepogosto, konfuzno in brez nekega ustreznega roka v katerem bi se lahko ljudje na te ukrepe pripravili in se jih tudi privadili. Tako, da trditev, da z predčasnimi volitvami in z oblikovanjem nove Vlade lahko pride tudi do drugačnega upravljanja s to epidemijo, ki bi bilo bolj učinkovito in predvsem ljudem bolj razumljivo in prijazno, po našem mnenju še enkrat, tudi utrdi in Vlada je tisti krivec zaradi katerega imamo takšno stanje. Če nadaljujem po teh priporočilih, problem, ki se je zgodil 5. oktobra je ta, da je nasilje, ki se je razvilo po ulicah Ljubljane, bilo sproducirano s političnimi pritiski. V tej državi smo imeli kopico podobno številnih protestov, še bolj številnih protestov kot so se zgodili v torek, 5. oktobra, ki jih je policija in policistke in policisti vsakič obvladala brez uporabe vodnih topov, brze uporabe latinatornih(?) sredstev, pač solzivec ni bil nekaj kar je na dnevnem redu vsakršnega protesta. Tako, da tu ni šlo za varovanje javnega reda in miru, tu je šlo za podleganje pritiskom, ki sta jih izvajala predvsem minister Hojs in predsednik Vlade s svojimi twitti neposredno pred temi torkovimi protesti. En je pozival k večji uporabi sile na izkušnjam preteklega sredinega protesta in predsednik Vlade z direktno kritiko vodstva policijske uprave Ljubljana in zahtevo, da Ministrstvo za notranje zadeve naredi tisto kar mora storiti. To so jasni politični pritiski na delo policije in nasilje je bilo očitno politično zahtevano in reakcija, ki je po naši oceni prekomerna na mirne protestnike, je bila sila, ki je povzročila novo silo. To je tudi vprašljivo z vidika tega, da se je aktiviral 9. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki je bil prvič uporabljen v naši državi, ki je bil tudi zelo verjetno v neskladju s predpisi sprejet, če ne drugo je bil sprejet prepozno, se pravi dve uri preden je začel veljati, v Uradnem listi je bil objavljen nekaj ur po tem, ko je bil sprejet na seji Vlade, v njem ni bilo točno zastavljenih in določenih lokacij, predvsem pa, kar je ključno, ni bila odredba policija objavljena v Uradnem listu, kar je morda v nasprotju z zakonom in Ustavo, predvsem pa, in to je bila največja težava, o tem nihče v Ljubljani praktično ni vedel pravočasno. Zato smo gledali v torek popoldan ljudi, ki odvažajo otroke iz šol, vrtcev, iz dejavnosti skozi središče mesta, skozi oblake solzivca, solzivec je letel na vse strani po otroških igriščih. Jaz se še vedno ne morem otresti tiste podobe tistega starejšega gospoda z nakupovalno vrečko in robcem pred obrazom, ki se prebija skozi tiste oblake dima. S temi dejanji na tem torkovem protestu je Vlada dokazala vsaj dve stvari. Prvič, da ni več sposobna obvladovati situacije v tej državi, da zna na težave, ki jih proizvaja odreagirati samo na en način in to je s silo, kar doživljamo praktično od njenega nastanka in drugič, da je vzrok za takšno nezmožnost v tem, da nima ta Vlada nobene legitimnosti več. Kot rečeno, javno mnenje, ki je v veliki večini v 70 % nenaklonjeno delovanju te Vlade in situacije v Državnem zboru, kjer je razmerje med koalicijo in opozicijo v prid opoziciji, s tem, da ima opozicija več glasov kot koalicija, nihče pa dovolj, da bi lahko normalno sprejemal zakone, kliče po tem, da bi morali iti na predčasne volitve. Tudi sprejemanje odlokov, ki bi na upravljali z epidemijo, je zelo verjetno oziroma je gotovo v nasprotju z Ustavo in vsaj z ustavnimi načeli pravne države. Vse ostale države v Evropi so sprejemale za obvladovanje epidemije zakone, ki so šli čez ustrezne procedure, skozi parlamente, skozi zgornje in spodnje domove parlamentov v široki javni razpravi in potem so bili sprejeti. Naša Vlada se je odločila, ko je ugotovila, da nima ustrezne večine, da bo začela vladati z odloki in se na tak način v bistvu vzdržuje pri življenju. To vladanje z odloki je problematično, kot sem že dejal, iz osnovnega vidika demokratičnosti predvsem pa zaradi sledljivosti, zato ni čudno, da je Ustavno sodišče številne od teh odlokov razveljavilo, verjetno bo tudi še kakšnega in da je situacija eskalirala to takšne točke kot je. Tako, da to so neki osnovni obrisi razlogov zakaj bi ta Vlada morala oditi, situacijo, ki jo gledamo, je gotovo ne samo zaskrbljujoča, ampak je prešla vse meje nekega dobrega okusa in predvsem dobrih političnih praks in govori predvsem o enem in to je to, da nam trenutno vlada skupina ljudi, ki na to državo gleda z enačajem s svojo stranko. Država ni več v vlogi neke širše skupnosti, v kateri bi Vlada delala v korist te skupnosti, v kateri bi Vlada služila ljudem, ampak je razumljena in dojeta kot nek fevd, na katerem lahko nek ozek krog politično povezanih ljudi uveljavlja svoje artikularne interese in to vidimo skozi politizacijo policije s kadrovskimi menjavami na policiji in s splošnimi težnjami po podrejanju vseh državnih in ostalih institucij v tej državi. Tako, da iz tega vidika je ne samo nekaj kar bi morali priporočati, ampak, če želimo, da se ta država ne razsuje popolnoma, čeprav smo na robu tega, zahtevamo oziroma priporočamo te predčasne volitve, ki bi se v vsaki sodobni, zdravi, demokraciji 21. stoletja zgodile že same od sebe. Če pogledate v Avstrijo, najbližji primer, je predsednik Vlade odstopil zaradi suma neke zadeve. Mi pa imamo v tej državi celo kopico ministrov, ki so ujeti v spornih dejanjih, ki so v sodnih preiskavah, ki so neposredno odgovorni za določene politične odločitve, ki so imele za posledico tudi ogrožanje življenj ljudi, če govorimo o ministru Poklukarju in tako naprej. Skratka, cel kup ljudi, ki ne želi odgovarjati zaradi tega, ker jim ni treba, zato, ker nad njimi ni več niti zakonov, ni več Ustave, ni Državni zbor, ki je po Ustavi tisti, ki Vlado postavlja, ampak je očitno samo modro nebo, tako da iz tega vidika priporočamo pet stvari. Prvo je to, da predsednik Vlade predlaga razrešitev ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki je glavni frontmen pri ustvarjanju teh neustreznih razmer v policiji, kot drugo, da se priporoča Vladi, da se razreši generalnega direktorja policije dr. Olaja, ki je glavni pribočnik gospoda frontmena gospoda Hojca pri teh mahinacijah v policiji in tretje, da Državni zbor priporoča Vladi, da zagotovi politično in strokovno neodvisnost policije, da Vlada prepreči oziroma preneha omejevati temeljne pravice in svoboščine s podzakonskimi akti, ki nimajo ustrezne zakonske podlage in končno kot peto priporočilo, da Vlada Republike Slovenije odstopi in s tem omogoči predčasne volitve, da omogoči ljudem, da vsaj malo zadihajo v tej državi in da se postavi na podlagi novih volitev neka nova koalicija, ki bo znala z ljudmi delati kot s takimi kar so, se pravi kot z ljudmi.

Hvala lepa. Takoj dam besedo naprej. Bi samo še obvestil, da Lidija Divjak Mirnik nadomešča poslanca Janija Möderndorferja in pa Mateja Udovč nadomešča oziroma je iz kvote SMC.

Želela je besedo še kot druga predlagateljica Lidija Divjak Mirnik, če sem prav razumel. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav državni sekretar, kolegice, kolegi!

Matej je uvodoma že kar nekaj stvari povedal zato jih ne bom ponavljala. Se mi pa zdi kljub temu pomembno opozoriti na nekatere stvari, ki se nam v LMŠ zdijo sporne. Namreč v čem se pravzaprav kaže delovanje te Vlade in v čem se kaže ustvarjanje nekih izrednih razmer? Kaže se,, prvič v vladanju z odloki, drugič v represiji, ki je v tej državi v zadnjem letu in pol nenormalno prisotna, na protestih, v zakonih, zlasti tudi v PKP, če se jih spomnite, potem tretjič nespoštovanje sodnih odločitev in zakonov, kjer se arbitrarno odloča, kjer se seveda sledi tudi nekim, da rečem pravnim skominom ali pa intimnim skominam našega predsednika vlade in temu v LPR-ju(?) rečemo pravno huliganstvo. Četrtič, kadrovskemu brutalizmu, čim več svojih za toliko časa kolikor gre zaposliti v državni upravi, edini pogoj je politična pripadnost in to, da se kima, se pravi zaposliti čim več kimavcev. Petič, milo rečeno neotesani komunikaciji, ki je vsakemu normalnemu človeku sramotna in včasih, da ne rečemo v navednicah klinično neuravnovešena. Zakaj se ustvarjajo takšne izredne razmere, zakaj je to Vladi v interesu, zakaj je to predsedniku Vlade v interesu? Prvič, ja, skomine pod nadzoru so previsoke. Drugič, občutek moči, ta je zelo pomemben, ta potreba po moči je pri predsedniku Vlade nenormalno izražena, verjetno bi o tem kakšni drugi strokovnjaki vedeli kaj več povedati. Tretjič, zakaj se ustvarjajo izredne razmere? Zaradi podrejenosti ljudi. Tudi zato, da se, četrtič, ljudi med seboj skrega, ker skreganim ljudem je lažje vladati, ker skreganim ljudem lahko prodaš točno vse kar jim želiš prodati. In to so cilji zakaj se ustvarjajo izredne razmere. No, in petič, osebni karakteristiki ali pa motnji predsednika Vlade, tudi ministra za notranje zadeve, en bi rada špekulirala, si pa želim, da mogoče kakšni strokovnjaki o tem kakšno analizo naredijo, ker bi bilo zanimivo to prebrati. In pa še šestič zakaj se ustvarjajo takšne izredne razmere in zakaj je to Vladi v interesu? Ja, zato, ker je Vlada manjšinska oziroma ker je v Državnem zboru podpora manjšinska, ni nujno zagotovljena, prej se temu reče večina je bolj priložnostna oziroma predmet trgovanja ali pa če hočete tudi predmet interesa in to se vidi pri sprejemanju vsakega zakona. Glasovi niso zagotovljeni, vedno znova se je potrebno preštevati, da ne rečem kupovati. In zato je fajn, če imamo neke izredne razmere, zato je fajn, da ljudi vedno držimo v nekem strahu, v nekem nelagodju, ker na ta način lahko vladate. Zdaj, če je to dobro da ali ne, jaz mislim, da je to zelo slabo za našo državo, to nenazadnje ugotavljajo tudi ljudje, vse to se bo potem izrazilo tudi v razmerah, ki bodo sledile »day affter«, da ne rečem takoj zdaj jeseni oziroma na zimo ob vseh teh podražitvah, ljudje bodo vedno bolj nezadovoljni, ljudje bodo vedno bolj jezni in ljudje bodo veno bolj želeli spremembe, zato tudi predlog te seje, ker je nujno, da gremo na predčasne volitve, da se karte na novo zmešajo in da ljudje odločijo kaj želijo in koga želijo, ker zato imamo demokracijo, zato smo 30 let nazaj dobili državo in se dogovorili za nekatere stvari, ki bodo v tej državi veljale do leta 2020 13. marca natančno, takrat se pa začelo temelje države rušiti, pa ne bom zdaj o STA in o medijih in tako dalje. Ampak takrat se je očitno nekdo odločil, da bo začel kršiti osnovna načela, ki so v Ustavi vsem nam zagotovljena, ker namreč vladanje z odloki namesto z zakoni, in sicer teme odloki, ki jih 18 ljudi sprejema na nočnih, vikend, ne vem kakšnih še sejah, in terorizira ta narod že leto in pol, pomeni točno to, prvič, kršitev načela demokratičnosti, to je 2. člen Ustave, ki zahteva, da najpomembnejše odločitve zlati tiste, ki se nanašajo na državljane, sprejemajo neposredno izvoljeni poslanci z zakoni in to načelo se ruši. Drugič, ruši se tudi načelo delitve oblati, saj je zakonodajna pristojnost po ustavi podeljena Državnemu zboru v 86. in 89. členu Ustave to piše. In tretjič, krši se načelo pravne države v skladu s katerimi se temeljna razmerja med državo in posamezniki urejajo s splošno veljavnimi zakoni, zakonske določbe pa morajo biti jasne, pomensko določljive in s tem predvidljive. Kaj pa počne Vlada? 18 ljudi, ki terorizira dvemilijonski narod že leto in pol, na nočnih in dopisnih sejah sprejema odloke, ki ne veljajo niti en teden, ampak jih vmes že spreminja vsak dan znova, vsak teden znova, da več ne vemo kje je začetek, pa kje je konec in kaj velja. To počne ta Vlada in zato smo sklicali to sejo, ker je nujno, da se s tem preneha, pa bom tu zaključila. Hvala.

Hvala lepa.

Jaz bi prosil za mir v dvorani. Beseda sama, kolegica je obrazlagala vzroke zakaj je sklicala to sejo oziroma zakaj je kot predlagateljica na tej seji in vsi boste dobili besedo in boste lahko potem tudi razpravljali kasneje ne pa tako mimo, je moteče, lepo prosim. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne oziroma še kdo od predlagateljev morda? Če ne, predstavnica Zakonodajno-pravne službe želite besedo? Izvolite.

Pozdravljeni. Hvala za besedo.

ZPS je k predlogom priporočil pripravila svoje pisno mnenje, in sicer na podlagi Zakona o Državnem zboru 13. člena in njenih poslovniško določenih nalog. V tem mnenju smo uvodoma pojasnili kakšna je poslovniška in vsebinska narava priporočil kot akta Državnega zbora. Kar se tiče posameznih točk predloga priporočil smo k 1., 2. in 5. točki opozorili, da predlagana vsebina, ki se nanaša na poziv k razrešitvi posameznih nosilcev javnih funkcij ali k njihovemu odstopu, ni ukrep na katerega bi se sicer lahko priporočilo nanašalo, hkrati pa tudi ne gre za ravnanja v pristojnosti Državnega zbora, čigavi so mnenju pojasnjujemo. Sicer pa pojasnjujemo tudi da Državni zbor lahko politično odgovornost ministrov in predsednika Vlade uveljavlja preko institutov, ki jih določa ta Ustava in Poslovnik Državnega zbora.

Kar se tiče 3. točke ZPS opozarja, da vprašanje politične in strokovne neodvisnosti delovanja policije tudi ni po naši oceni vsebina, ki bi bila lahko predmet pravno neobvezujočega priporočila Vladi, gre namreč za pozicijo in značilnost delovanja policije, ki bi morala izhajati že iz statusa policije kot organa v sestavi, pa tudi glede na 42. člen Ustave opozarjamo, da je zahteva po politični neodvisnosti v bistvu že sestavni del temeljnih ustavnih načel. Podobno ugotavljamo tudi glede 4. točke. Gre za, namreč, da se ne more vladati zgolj s podzakonskimi akti brez ustrezne zakonske podlage izhaja že iz ustavne ureditve, prav tako recimo iz 2. člena, 87. člena Ustave, 120. člena Ustave in zaradi tega tukaj menim tudi da ne gre za vsebino, ki bi jo bilo mogoče obravnavati na ravni priporočil kot akta, ki je pravno neobvezujoč in političen. Toliko. Hvala.

Želi besedo predstavnik Vlade? Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsedujoči. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Težko se je spustiti na takšen nivo kot sem ga slišal v predstavitvi kot predstavnik Vlade. Glede na to, da smo slišali kaj meni zakonodajna služba teh istih predstavnikov, ki so vložili v proceduro predlog sprejetja smernic, Vlada težko odreagira in odgovarja, pa kljub temu ste dobili odgovor Vlade, po moji osebni oceni gre za smešen predlog. Ne spomnim se, da bi Državni zbor kadarkoli prej sklical izredno sejo zato, da bi Vladi pošiljal priporočila. Kot da ste nekateri predlagatelji v tej hiši hrama demokracije pozabili kakšne so pristojnosti zakonodajne veje oblasti, kakšne so pristojnosti izvršne veje oblasti.

Državni sekretark, jaz vas moram tukaj opozoriti, da tudi vi ne pozabite v kakšni vlogi ste danes tukaj in svoje stališče povejte….

Jaz sem v vlogi predstavnika Vlade.