Spoštovani gospe in gospodje, lepo pozdravljeni! Začenjam 39. sejo Odbora za finance.

Nisem prejel nobenega obvestila o tem, da bi bil kdo zadržan in se seje ne bi mogel udeležiti. Prejel pa sem kar nekaj pooblastil, in sicer: Alenka Bratušek nadomešča Marka Bandellija iz Poslanske skupine SAB, Nada Brinovšek nadomešča Eleno Zavadlav Ušaj iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, Nik Prebil nadomešča Andrejo Zabret iz Poslanske skupine Liste Marjana Šarca, Karmen Furman nadomešča Franca Rosca iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in Dušan Šiško nadomešča Janija Ivanušo iz Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TROŠARINAH, DRUGA OBRAVNAVA.

Predlagatelj zakona je Vlada.

K obravnavi te točke dnevnega reda so bili vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe.

Kot dodatno gradivo poleg predloga zakona ste prejeli še mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

Rok za vlaganje amandmajev je potekel 28. oktobra letos. Amandmaje so vložile poslanske skupine SDS, NSi in SMC, in sicer k štirinajstim členom predloga zakona.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Za uvodno predstavitev dajem besedo predstavnici Ministrstva za finance, državni sekretarki Maji Hostnik Kališek.

Hvala lepa.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Dovolite mi, da kratko predstavim poglavitne rešitve Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah, ki ga je Vlada predložila Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po rednem postopku.

Poglavitni cilj novele zakona je izpolnitev obveznosti uskladitve s predpisi Evropske unije, in sicer z Direktivo Sveta EU, ki določa splošni režim za trošarino, in z Direktivo Sveta EU, ki spreminja Direktivo o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače.

Na področju trošarinskega režima se z novelo zakona predlaga elektronsko spremljanje gibanja trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo z dobavo za komercialni namen od 13. februarja 2023. Predlaga se povezovanje podatkov trošarinskih in carinskih postopkov in predlaga skupna stopnja EU za delne izgube trošarinskih izdelkov, ki nastanejo pri gibanju trošarinskih izdelkov zaradi njihovih fizičnih in kemičnih značilnosti ter zunanjih dejavnikov.

Pri gibanju trošarinskih izdelkov v režimu odloga plačila trošarine znotraj Slovenije se z novelo zakona predlaga opustitev uporabe papirnatega trošarinskega dokumenta in obvezna uporaba računalniško podprtega sistema od 1. januarja 2023. Na področju trošarinske obravnave alkohola in alkoholnih pijač se z novelo zakona predlaga izdaja potrdila za neodvisnega malega proizvajalca alkoholnih pijač v Sloveniji. Ta bo spremljal gibanje alkohola in alkoholnih pijač prejemnikov v drugo državo članico Unije, v kateri lahko mali proizvajalec uveljavlja nižjo trošarino za malega proizvajalca alkohola ali alkoholnih pijač. Za malega proizvajalca piva v Sloveniji se predlaga določanje statusa na podlagi proizvedenih količin v preteklem in ne več v tekočem koledarskem letu.

Predlagana novela zakona ne bo imela neposrednih posledic na državni proračun. Predlagane rešitve posredno pozitivno vplivajo na višino pobrane trošarine, saj so instrument za poenostavitev postopkov obračuna trošarine v nekaterih primerih oziroma instrument za preprečevanje izogibanja plačevanju trošarin v trgovanju med državami članicami.

Spoštovani poslanke in poslanci, v skladu z vsem povedanim, Vlada predlaga, da predlog zakona podprete.

Hvala.

Hvala, gospa državna sekretarka.

Zdaj dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Tokrat je to gospa Sladjana Ješić.

Prosim.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona, katerega cilj je uskladitev Zakona o trošarinah z dvema direktivama EU preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom iz zakonodajno tehničnega vidika, ter pripravila pisno mnenje, ki obsega uvodni del in pripombe k posameznim členom.

Izpostavila bi pripombo iz uvodnega dela mnenja, ki se nanaša na pristop pri prenosu vsebine direktiv v nacionalni pravni red. V določenih členih gre namreč za dobeseden prenos v(?) delo direktive, kar ni ustrezno, saj zakonodajalec ne more določati zavezujočih ravnanj organov drugih držav članic na njihovem ozemlju. Določbe bi zato bilo treba oblikovati tako, da urejajo oziroma določajo le zavezujoča ravnanja pristojnih organov Republike Slovenije. K posameznim členom pa je Zakonodajno-pravna služba v mnenju podala pripombe, ki so večinoma zakonodajno tehnične narave, nekatere pa so bile tudi z vidika večje jasnosti in določnosti.

Vloženi so bili amandmaji Poslanskih skupin SDS, NSi in SMC, ki v večji meri ustrezno upoštevajo zakonodajno tehnične pripombe iz mnenja, ne pa tudi pripomb iz uvodnega dela mnenja in tudi ne vseh pripomb, ki se nanašajo na večjo jasnost in določnost zakonskih norm.

Hvala.

Hvala, gospa Ješić.

Končali smo z uvodnimi predstavitvami.

Gospe in gospodje, odboru predlagam, da po končani razpravi o členih, v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika Državnega zbora, glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ne.

Prehajamo na razpravo in odločanje o členih, ter vloženih amandmajih, na podlagi »vložitvenega« lista predloženih amandmajev.

V razpravo dajem 1. in 2. člen, h katerima ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo besedo? (Ne.) Ne želi.

Prehajamo na 3. člen. K 3. členu je bil vložen amandma Poslanskih skupin SDS, SMC in NSi. Predlagam, kolegice in kolegi, da v nadaljnjem postopku pri vsakem amandmaju ne berem, kdo je predlagatelj, ker so predlagatelji vedno isti, se pravi, Poslanske skupine SDS, SMC in NSi.

Amandma k 3. členu. Torej, želi kdo besedo? (Ne.) Ne želi, zato prehajamo na odlo….

Postopkovno, poslanka Monika Gregorčič, prosim.

Vljudno prosim, spoštovani predsednik, za 5 minut odmora pred pričetkom glasovanja za posvet.

Dobro.

Zdaj je ura 14.09. Prekinjam sejo, nadaljevali bomo ob 14. uri 15 minut.

Spoštovani gospe in gospodje! Nadaljujemo sejo.

Najprej še eno pooblastilo, in sicer poslanec Miha Kordiš nadomešča poslanca Luko Mesca iz Poslanske skupine Levica.

Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 3. členu, predlagatelji Poslanske skupine SDS, SMC in NSi. Glasujemo.

Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Tudi k 4. členu imamo amandma. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ne želi, zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 4. členu. Glasujemo.

Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V obravnavo dajem 5. člen, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave.

Prehajamo na amandma k 6. členu. Želi kdo besedo? (Ne.) Prehajamo na odločanje o amandmaju k 6. členu. Glasujemo.

Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V obravnavo dajem člene od 7 do vključno 10, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave.

Zato prehajamo na amandma k 11. členu. Glasujemo o amandmaju k 11. členu.

Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V obravnavo dajem člene od 12 do vključno 14, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Razprave ni.

Zato prehajamo na amandma za nova 14.a in 14.b člen. Želi kdo besedo? (Ne.) Ne, prehajamo na odločanje o amandmaju za nova 14.a in 14.b člen. Glasujemo.

Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V obravnavo dajem člene od 15 do vključno 22, h katerimi ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave.

Zato prehajamo na amandma k 23. členu. Prehajamo na odločanje. Glasujemo o amandmaju k 23. členu.

Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Tudi k 24. členu imamo amandma. Želi kdo besedo? (Ne.) Prehajamo na odločanje. Glasujemo o amandmaju k 24. členu.

Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na 25. člen in amandma k 25. členu. Razprave ni, zato glasujemo.

Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V obravnavo dajem člene od 26 do vključno 31, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Razprave ni.

Zato prehajamo na 32. člen, h kateremu je bil vložen amandma. Začenjam glasovanje o amandmaju k 32. členu. Glasujemo.

Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V obravnavo dajem 33. člen h kateremu ni bilo vloženih amandmajev.

Prehajamo na 34. člen kjer imamo amandma. Začenjam glasovanje o amandmaju k 34. členu. Glasujemo.

Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 35. člen h kateremu ni bilo vloženega amandmaja.

Prehajamo torej na 36. člen kjer imamo en amandma. Začenjam glasovanje o amandmaju k 36. členu. Glasujemo.

Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na amandma k 37. členu. Glasujemo.

Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Tudi k 38. členu imamo amandma. Začenjam glasovanje o amandmaju k 38. členu. Glasujemo.

Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

In še zadnji, 39. člen, tudi tukaj imamo amandma. Začenjam glasovanje o amandmaju k 39. členu. Glasujemo.

Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Na ta način zaključujem razpravo o členih in v skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo zdaj na glasovanje o vseh členih skupaj. Začenjam glasovanje o vseh členih skupaj. Glasujemo.

Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

S tem zaključujem obravnavo Predloga Zakona na odboru za finance. Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog predloga zakona, ki bo sestavni del poročila odbora.

Predlagam, da kot poročevalec na seji Državnega zbora nastopim sam kot predsednik odbora.

Na ta način zaključujem 1. točko dnevnega reda.

In prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O PRISPEVKIH ZA SOCIALNO VARNOST.

Predlagatelj zakona je skupina poslank in poslancev s prvo podpisanim poslancem Miho Kordišem. K obravnavi te točke so vabljeni: Miha Kordiš v imenu predlagatelja, predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Vlade Republike Slovenije, skupni dopis predstavnikov reprezentativnih delodajalskih organizacij, dopis Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Rok za vlaganje amandmajev je potekel 28. oktobra letošnjega leta, amandmaji niso bili vloženi. Spoštovani kolegice in kolegi, preden preidemo na obravnavo predloga zakona, mi dovolite, da vas spomnim, da smo podobno besedilo predloga zakona že obravnavali letos na 35. seji Odbora za finance, ki je bila 22. junija. Od takrat do danes je ta zakonski predlog nekoliko modificiran, ne kaj bistveno, najbolj v časovni komponenti glede začetka veljavnosti zakona.

Za vse ostalo pa dajem besedo predlagatelju, poslancu Mihi Kordišu.

Kolega Kordiš, izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoči.

V tej zakonski pobudi v Levici predlagamo, da se nekoliko dvigne prispevna stopnja za delodajalce in na ta način zagotovi dodatne vire za pokojninsko blagajno. Slovenska pokojninska blagajna je grozno podhranjena. Če to izpostavim, ne bom povedal ničesar novega. Verjetno ne bom povedal tudi ničesar novega, če izpostavim dva obraza oziroma dve posledici te podhranjenosti pokojninske blagajne. Prva je revščina med upokojenci. Pokojnine pri nas so silno nizke, kar 40 % upokojencev prejema pokojnine nižje od 600 evrov. Zdaj se je situacija malce popravila, ker smo na srečo uspeli z zakonsko pobudo, da se najnižje pokojnine za polno dobo dvignejo na 600 in nekaj evrov, pa vseeno, to ne izčrta revščine, ki vlada med upokojenci. Če želimo revščino upokojencev nasloviti, potem moramo pokojninski blagajni priskrbeti dodatne vire. Še ena številka, še bolj grozljiva kot statistika v odstotkih, je absolutno število upokojencev, ki živijo pod pragom tveganja revščine. Ljudje, ki so delali celo življenje, prispevali družbi po svojih najboljših močeh, pa vseeno ne zmorejo z dohodkom na stara leta preživeti. 97 tisoč takih posameznikov in posameznic imamo v tej državi. Drugi obraz oziroma druga posledica podhranjenosti pokojninske blagajne pa je strošek, ki ga nosi državni proračun. Ker iz prispevkov v pokojninsko blagajno ne zberemo dovolj sredstev, da bi z njimi pokrivali pokojninske obveze, ki jih kot država in skupnost imamo do upokojencev, mora svoje primakniti iz integralnega proračuna Republika Slovenija, iz mase sredstev, ki jih zberemo kot skupnost iz davčnega naslova.

Trenutno se transfer v pokojninsko blagajno giba nekoliko čez milijardo evrov, v razmerah pretekle krize je bil ta transfer še večji. To je milijarda evrov, ki bi jo tako zelo potrebovali za naslovitev vsesplošne krize, ki jo kot družba živimo. Lahko se pogovarjamo o skrbstvu starejših, za katere bi bila potrebna gradnja novih domov starejših. Lahko se pogovarjamo o stiski mladih, ki ne morejo priti do svojega stanovanja, ker nam manjka 10 tisoč javnih neprofitnih stanovanj. Tudi o odzivu na podnebni zlom bi lahko spregovorili besedo ali dve. Vsi ti ukrepi potrebujejo financiranje in državni proračun ima milijardo evrov manj manevrskega prostora, zato ker se pokojninska blagajna s prispevki ne more sama vzdrževati in moramo prispevati vsi skupaj za to, da zagotovimo izplačilo teh pokojnin.

Izvirni greh luknje v pokojninski blagajni je nastal leta 1996, ko se je takratna Vlada Janeza Drnovška odločila, da bo praktično prepolovila prispevno stopnjo za delodajalce. In sicer jo je s 15,5 % znižala za 6,65 odstotne točke na 8,85 %. To je proizvedlo za posledico že omenjeno nujo po transferju sredstev iz integralnega državnega proračuna v pokojninsko blagajno, hkrati pa je ustvarilo še eno novo, dodatno krivico – prispevna stopnja za delavce je namreč ostala na enaki ravni. In imamo sila nenavadno situacijo, v kateri delodajalci prispevajo v pokojninsko blagajno skoraj še enkrat manj, kot prispevajo zaposleni. Plače delavcev so oprispevčene za pokojnine v višini 15,5 %, dočim, kot sem že omenil, prispevek delodajalca znaša 8,85 %. 22 let tega nevzdržnega stanja je privedlo do – govorim o skupni masi – 20 milijard evrov težke izgube v pokojninski blagajni. To je 20 milijard evrov, ki so se stočile v žepe delodajalcev, v pričakovanju, da bomo prišli do razvojnega preboja in razmaha gospodarstva, kar se seveda nikoli ni zgodilo. Vse kar se je zgodilo, je bil transfer sredstev v davčne oaze, ki so za seboj prepustili luknjo v pokojninski blagajni za teh že izpostavljenih 20 milijard evrov. To situacijo torej v Levici želimo popraviti. Kako? Predlagamo postopni dvig prispevne stopnje za delodajalce sledeč ukrepu kot smo ga v začetku 90. v tej družbi že poznali, in sicer da se v bodočih štirih letih prispevna stopnja za delodajalce dviguje 0,8 odstotne točke vsako leto. Po štiriletnem obdobju z dvigom prispevne stopnje na dobrih 12 % za delodajalce bi to pomenilo pol milijarde evrov novih dodatnih prihodkov v pokojninsko blagajno, s katerimi bi bodisi razbremenili državni proračun in mu omogočili manevrski prostor za dodatne prepotrebne investicije, bodisi zagotovili dodatna nova sredstva s katerimi se lahko spoprimemo s fenomenom revščine in trpljenja med upokojenci. Ker lahko pričakujem argumente kako tovrsten dvig prispevkov za delodajalce ni vzdržen, da bo klecnilo gospodarstvo in ne vem kaj še vse in kako je potrebno celostno gledati in na pokojninsko blagajno in na njeno socialno sliko in na njene gospodarske učinke in vse to, naj že kar v uvodni predstavitvi te očitke oziroma pomisleke naslovim. Torej, znesek o katerem se pogovarjamo, ki bi ga do leta 2026 zagotovili pokojninski blagajni, znaša v resnici samo 7,9 % vsega dobička, ki je proizvedeno v gospodarskem sektorju. Torej, tako v podjetjih v lasti države, kot v podjetjih v zasebni lasti. To je zanemarljiva številka. Skupaj se pogovarjamo o 366,2 milijona evrov dodatnega prihodka s strani zasebnih lastnikov podjetij oziroma pravnih oseb. Država bi prispevala 61,2 milijona evrov kot delodajalec, znižala pa bi se za zasebnike tudi odmera za davek na dohodek pravnih oseb, ker bi morali plačevati 76,6 milijonov evrov manj davka na dobiček. Skratka, kar želim s tem zadnjim argumentom in številkami podkrepiti je, da kot družba nimamo problema s premalo ustvarjenega bogastva zato, da bi lahko dodatno napolnili pokojninsko blagajno. Problem s katerim se soočamo je problem redistribucije. Ustvarjenega bogastva je dovolj, samo država ga mora s svojimi redistributivnimi mehanizmi zajeti tam, kjer je in v dobičku gospodarstva zagotovo ta sredstva obstajajo in ga premestiti zato, da odgovori na družbene probleme in družbene izzive. V tem konkretnem slučaju za dodatno financiranje pokojninske blagajne, preko tega pa bodisi razbremenitve državnega proračuna, bodisi naslavljanje revščine med upokojenci. Za primerjavo teh 366,2 milijona evrov, na katere so se tako žolčno odzvale delodajalske organizacije, češ, da gospodarstvo tega ne bo zmoglo, je za cel red velikosti nižje od dejanskih dobičkov, ki se v gospodarstvu ustvarjajo, pa pretežno ostajajo v žepih kapitala. Samo v prejšnjem letu, ko smo že trpeli epidemijo korona virusa, so se ti dobički gibali okoli 3 milijard evrov, malo manj. V letih pred tem pa so dosegali 4 oziroma 5 milijard evrov. Torej, kot rečeno, še s temi številkami, družba je dovolj bogata, sredstev je dovolj, le ta sredstva je potrebno preusmeriti tja kjer družbena potreba obstaja. V danem slučaju je to pokojninska blagajna. Zato, da pripoznamo aktualno situacijo nestabilnosti v razmerah epidemije Covid-19 predlagamo tudi, da ta zakonska intervencija in postopen dvig prispevkov ne stopi v veljavo kar takoj, ampak stopi v veljavo šele z letom 2023, ko bo po oceni Umarja, BDP realno narasel za 3,3 odstotne točke.

Hvala.

Hvala, gospod poslanec.

Sedaj dajem besedo predstavnici Ministrstva za finance, državni sekretarki gospe Maji Hostnik Kališek.

Izvolite.