Vse članice in članice odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Pričenjam 33. sejo Odbora za pravosodje. Ob začetku seje vas naprošam, da tekom celotne seje vzdržujete in spoštujete predpisano medsebojno razdaljo ter nosite zaščitno masko. Prav tako članice in članice odbora prosim, da preverite ali imate s seboj tudi prenosne identifikacijske kartice za glasovanje. Obveščam vas, da so zadržani in se s seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: s PS SAB se je opravičila gospa Maša Kociper. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo Franci Kepa, ki nadomešča poslanko Evo Irgl.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem. Obveščam vas, da imamo danes možnost zasedati le do 10.50 ure.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVA LETNEGA POROČILA O UČINKOVITOSTI IN USPEŠNOSTI SODIŠČ ZA LETO 2020, ki je bilo 6. 5. 2021 objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, z dne 9. 11. 2021. K tej točki dnevnega reda smo vabili Vrhovno sodišče, Sodni svet, Ministrstvo za pravosodje in Državni svet. Letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti za leto 2020 je Državnemu zboru posredoval predsednik Vrhovnega sodišča skladno s tretjim odstavkom 60. b člena Zakona o sodiščih. Odbor za pravosodje pa ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora. Pričenjam z obravnavo letnega poročila. Kot prvemu dajem besedo predsedniku Vrhovnega sodišča, mag. Damjanu Florjančiču za dodatno predstavitev letnega poročila. Izvolite.

Hvala lepa. Lepo pozdravljeni. Hvala za vabilo na sejo odbora in kot ste že dobili v gradivu izčrpno obvestilo o delu slovenskega sodstva v letu 2020, mislim, da ne bi bilo potrebno zdaj preveč na dolgo predstavljati teh izhodiščnih podatkov. Vendar nekaj poudarkov, pa bi vseeno podal, tukaj na začetku in mislim, da ni nič presenetljivega, če začnem z tem, da smo v preteklem letu, tako kot tudi v letu 2021 se ukvarjali pretežno z COVID situacijo, deloma s COVID epidemijami tudi in je to v pretežni meri zaznamovalo delo slovenskega sodstva v preteklem letu. Vendar se nam zdi oziroma smo prepričani pravzaprav, da smo nekakoustrezno odreagirali tudi v sodstvu na te razmere in se res hitro odzvali takrat, ko so te epidemične razmere nastopil. Prilagodili poslovanje tem razmeram in iskali seveda ves čas ravnotežje med zavarovanjem zdravja uporabnikov naših storitev in zaposlenih v sodstvu ter na drugi strani sodnega varstva v maksimalni meri, kolikor je bilo v teh razmerah to mogoče. Kljub temu se je pokazalo, da so te razmere vplivale na rezultate poslovanja, tako da smo zaznali v preteklem letu manjši upad pripada novih zadev, po drugi strani pa se je seveda tudi zmanjšalo število rešenih zadev, kar pa nam po eni strani presenetljivo ugotavljamo, da ne v taki meri, kot smo se bali, da se bo to dogodilo. Ta številka 737.000 rešenih zadev v preteklem letu je le za 13 % bila nižja kot v predhodnem letu, kar pomeni, da smo kljub, večinoma okrnjeni celoletni sestavi, uspeli nekako zagotavljati tisto optimalno delo v sodstvu in posledično so se tudi na koncu obdobja, število nerešenih zadev, povečalo približno za 5 %. Vendar še vedno v primerjavi s predhodnimi leti, na primer z letom 2014, 2015 manjše število nerešenih zadev, kot v tistih obdobjih. In po drugi strani se je pa tudi čas reševanja še nekako približal predhodnim poprečnim časom reševanja zadev, tako da so, če gledamo vse zadeve, bile reševane v poprečju 2,1 meseca. V tem obdobju smo imeli tudi intenzivno sodelovanje, predvsem z Ministrstvom za pravosodje, kjer je bilo potrebno usklajeno pristopanje k asistiranju te nastale situacije in v tem smislu smo tudi z Ministrstvom za pravosodje podali predlog zakonodajni veji, torej Državnemu zboru za določene spremembe Zakona o sodiščih, kjer so se konkretneje opredelile pristojnosti predsednika Vrhovnega sodišča, da smo lahko na ta način ustrezno urejali poslovanje sodstva v teh razmerah. Seveda so pa še vedno ostali nekateri nerečeni problemi, ker razumemo, da so se studi druge državne institucije ukvarjale s podobnimi zadevami kot mi, torej s COVID situacijo in se niso mogle toliko posvečati tem problemom, ki nas tarejo že kar nekaj časa. Tukaj, če smo v Državnem zboru, morda na prvo mesto postavim željo sodstva za spremembo sodniške zakonodaje, kjer že vrsto let nekako si želimo in predlagamo, da se spremeni ta, bom rekel, prvostopenjski način delovanja sodišč in sicer z ustanovitvijo sodnega okrožja kot temeljne celice delovanja na prvi stopnji, kar bi omogočalo ustrezno organizacijo dela v teh okrožnih teritorialnih okvirih in po drugi strani uvedbo enovitega sodnika na prvi stopnji. Torej, ne več delitev na okrajne in okrožne sodnike, ampak samo, da imamo prvostopenjske okrožne sodnike, kar bi tudi omogočilo lažjo prerazporejanje, razporejanje na tista pravna področja in na tiste segmente, kjer terja ustrezno odreagiranje z večjim številom sodnikov oziroma z ustrezno visoko strokovnostjo obravnavanja določenih zadev. Žal se to ni zgodilo, ampak me pa veseli, kar sicer ni v zvezi z lanskim poslovanjem sodstva, da smo pred kratkim dobili s strani ministrstva zdaj dodelan predlog, delovno besedilo Zakona o sodniški službi in se torej tudi na tem področju s strani Ministrstva za pravosodje zadeve premikajo. Drugo področje pa je seveda prostorski problem, kjer imamo različne prostorske težave na različnih sodnih okrožjih, predvsem in tudi pretežno in pa izrazito v Ljubljani, kjer že vrsto let si prizadevamo, da bi se pričeli premiki v smeri izgradnje nove sodne stavbe. Ni treba da ponavljam, ker vsako leto pravzaprav izpostavljam te stvari, da deluje to sodišče na skoraj dvajsetih najetih lokacijah, po različnih stavbah, manj primernih stavbah in bi težko rekli, da so sploh to kakšna sodišča, če jih od zunaj vidimo in bi si torej želeli, da se tukaj preide v neko realizacijo in tudi tukaj moram reči, da se po informacijah, ki jih imamo z Ministrstva za pravosodje, stvari premikajo in da se, pravzaprav, že nekako oprijemljivo predvidevajo projektanti oziroma v smer projektiranja nove sodne zgradbe. Upam, da se bo tukaj tudi ta trend pozitiven uspešno nadaljeval. Morda bi poudaril še to, da se nam, po eni strani, ob naših prizadevanjih za intenzivno poslovanja v smeri naših strateških usmeritev včasih dozdeva, da bi bilo potrebno večje in boljše usklajevanje med različnimi deležniki, ki vplivajo na poslovanje sodstva, kar se včasih zdi, da nimamo povsem enotnih ali pa vsaj približno enotnih strateških usmeritev glede delovanja sodstva. Tukaj mislim, tako na ministrstvo za pravosodje, kot tudi na sodni svet in bi si želeli tukaj precej bolj intenzivno in konstruktivno sodelovanje. V tem smislu me veseli, da smo z Sodnim svetom imeli pred kratkim zelo intenzivni razgovor o tovrstnih pogledih in upam, da bo v prihodnje to sodelovanje še tesnejše. Po drugi strani, pa smo imeli v preteklih letih vzpostavljeno tudi neko intenzivnejše sodelovanje z Državnim zborom in izvršilno vejo oblasti, kjer smo imeli občasne sestanke s predsednikom Državnega zbora in predsednikom Vlade, na katerih smo usklajevali oziroma predstavljali te aktualne probleme sodstva in kako bi jih s skupnimi močmi vsak v okviru svojih pristojnosti skušali optimalno razreševati. Zdaj, v zadnjih obdobjih je to sodelovanje in ta srečanja nekako zamrlo. Verjamem, da je k temu bistveno prispevala ta situacija, o kateri sem že uvodoma govoril in mislim, da so takšna srečanja in takšne predstavitve, sprotne predstavitve aktualnih problemov, ki jih lahko rešimo le s skupnimi močmi zelo pomembna. Tukaj bi morda izpostavil tudi delo Državnega zbora, kjer tudi v letnem poročilu izpostavljamo vse več pristojnosti, ki se jih v različnih zakonodajnih rešitvah dodeljuje sodstvu, kar ni po naši oceni veno najbolj primerna rešitev, ker že sedaj ugotavljamo, da ima pri nas sodstvo pristojnosti,ki jih v nekaterih pretežno drugih državah niti nimajo na nekaterih področjih. To obremenjuje dejansko naše delo z ne povsem tipičnimi sodnimi dejavnostmi. Zato je tudi tukaj morda pričakovati, da bi se bolj slišal glas sodstva takrat ko dajemo pripombe na zakonske pobude, iniciative, predloge in zakonska besedila. Morda bi izpostavil to, da se v zvezi s kadrovsko problematiko, kar navezujem na prejšnje navedbe, seveda v Sloveniji še vedno ukvarjamo ali pa se slišijo kritike ali pa pomisleki zakaj tako visoko število sodnikov na enoto prebivalstva. V primerjavi z drugimi evropskimi državami smo na vrhu oziroma pri vrhu v različnih obdobjih in eden od razlogov je seveda ta, da so naše pristojnosti bistveno širše kot v drugih državah. Po drugi strani pa se nam zdi, da tudi nekatere procesne rešitve niso ustrezne in je tukaj tudi vloga zakonodajalca tista, ki bi moral tudi na ustrezni podlagi, ki jo dobi praviloma od Ministrstva za pravosodje, to procesno zakonodajo uskladiti z sodobnejšimi tendencami kako servisirati ta vprašanja. Ta številka sodnikov nam je vendarle uspelo, da jo držimo, da jo ne povečujemo v zadnjih letih, čeprav so izraziti pritiski s strani, zlasti prvostopenjskih sodišč, da se poveča število sistemiziranih sodniških mest, vendar kot veste smo v zadnjih letih občutno znižali za cca 200 sodniških mest to število in ta manjko tega kadra skušali povečati število strokovnih sodelavcev in drugega višje izobraženega strokovnega kadra v sodstvu. Vendar, kot sem dejal, nekako bo težko vzdržati te tendence, zlasti se tukaj izpostavlja upravno sodstvo, kjer dobivajo na upravnem področju nove in nove pristojnosti. Upravno sodišče se dejansko duši v teh zadevah. Poleg tega so zaradi določenih stališč evropskih institucij in našega ustavnega sodišča primorani izvajati tudi v večjem obsegu glavne obravnave, kar se je poprej v večjem obsegu odločalo brez glavnih obravnav, na podlagi spisovnih podatkov. To seveda terja ne samo dodaten kader ampak tudi nove prostore, kjer je treba izvajati glavne obravnave. Tako, da gre tukaj za cel sklop povezanih vprašanj in problemov, pri čemer skušamo to tudi nekako asistirati s povečano stopnjo informatizacije v sodstvu. K temu je, čeprav se čudno sliši, pripomogel tudi COVID virus, ker smo na podlagi tega intenzivirali opremljanje sodišče z računalniško opremo, da tako na kratko rečem, in res s pomočjo Ministrstva za pravosodje tudi, kar uspeli skoraj zagotoviti povsod, kjer je bilo to potrebno to ustrezno opremo. Vendar tukaj gre pa še za druge pristope, pri čemer bi opozoril predvsem na ta elektronski spis, ker pač v tej dobi moramo prehajati čim bolj na elektronsko poslovanje, kar bo tudi odpravilo te obsežne papirologije, ki se prevažajo iz ene institucije na drugo. Tukaj imamo določena usklajevanja, tako z Ministrstvom za pravosodje, z Državnim tožilstvom, predvsem da bi dobili neke skupne korake, rešite in prišli končno do informatiziranega poslovanja na vseh področjih. Kot veste, nekatera so že informatizirane, izvršilni, zemljiško knjižni, sodni register in tako dalje. V teh pravdnih zadevah, kazenskih zadevah pa nas to še čaka in zdaj glede na te dosedanje dosežke sem ocenil, da bi pravzaprav do konca naslednjega leta lahko prešli na elektronski spis v vseh zadevah in sem skladno s tem dal tudi ustrezna navodila službam na Vrhovnem sodišču, ki se s temi projekti ukvarjajo. Spremljamo seveda tudi odnose oziroma ocenjevanje dela sodišč s strani javnosti in tukaj imamo vsaki dve leti opravljene raziskave preko zunanje institucije, ki je izbrana na podlagi javnih razpisov in moram reči, da nas veseli, da se zadovoljstvo javnosti z našim delom konstantno popravlja, tako da se zlasti med uporabniki in med strokovno javnostjo zaznava občutno boljše ocenjevanje dela sodstva. Tako, da mislim, da je to tudi eno dobro ogledalo našega dela in da delujemo nekako v pravi smeri in da je treba v tej smeri tudi nadaljevati. V zadnjih obdobjih, torej tudi v letu 2020 smo prejeli tudi oceno delovanja slovenskega sodstva s strani evropskih institucij, torej evropske komisije, kjer so detajlno pregledovali in ocenjevali delo, stanje pravne države v naši državi in pri ocenah sodstva je tudi relativno pozitivno bilo ocenjeno delo slovenskih sodišč, pri čemer seveda imamo določene težave na posameznih področjih, zlasti lahko omenim finančni kriminal, kjer smo tudi na podlagi teh podatkov in ocen s strani tega poročila pozvali prvostopenjska, zlasti prvostopenjska, zlasti prvostopenjska sodišča, da proučijo tudi sami kje in kaj se da na teh področjih napraviti, da bi se stvari izboljšale oziroma, da bi tudi tam prešli na pozitivno poslovanje. Jaz bi nekako s tem zaključil te glavne poudarke, o katerih sem nameraval uvodoma nekaj besed povedati, ker se mi zdi, da je poročilo samo po sebi dovolj izčrpno in ni potrebno, da bi zahajal zdaj v detajle. Morda je bolj zanimivo tisto, kar vas konkretno zanima in bomo skušali odgovoriti na vprašanja. Tukaj z mano je tudi generalni sekretar Vrhovnega sodišča Rado Brezovar, ki ima specifične pristojnosti v zvezi s poslovanjem sodišč in bo lahko tudi on pomagal pri odgovorih na vaša morebitna vprašanja. Prosim in hvala.

Hvala lepa predsednik. Morda želi besedo predstavnik Državnega sveta, Sodnega sveta, se opravičujem. Želi, izvolite, gospod Vladimir Horvat.

Hvala lepa za besedo in seveda tudi za povabilo. Lepo pozdravljam vse gospe poslanke, gospode poslance, ostale udeležene in navzoče. Kot ste že, gospod predsednik pravilno ugotovili, v skladu z zakonskimi pristojnostmi in predvsem Zakonu o sodnem svetu je Sodni svet tudi v letu 2020 pozorno spremljal delovanje slovenskega sodstva. Enako, kot je poudaril tudi predsednik Vrhovnega sodišča pred menoj, je slovensko sodstvo v tem obdobju, torej v letu 2020, delovalo v bistveno slabših oziroma spremenjenih razmerah, vendar pa po oceni Sodnega sveta je sodni sistem deloval stabilno in seveda dobro upoštevaje to COVID obdobje. Vendar pa smo, v svojem letnem poročilu opozorili na enake probleme, kot jih je pred menoj izpostavil tudi predsednik Vrhovnega sodišča in sicer na treh področjih. Na področju kazenskega sodstva, na področju pravnega sodstva, tu bi dodal še družinsko področje in če grem po vrsti, torej, v zvezi s tem smo sprejeli tudi določena priporočila na koncu ocene. Kar zadeva kazensko sodstvo, po našem mnenju bi morda ta problem v neki meri sedaj razrešila tudi spremenjena zakonodaja in sicer enovitega sodnika, prvostopnega, in pa seveda ta reorganizacija prve stopnje mreže sodišč oziroma mreže prvostopnih sodišč, ki bi prinesel enakomernejšo obremenitev posameznih, torej, sodnikov, ki bi bili vsi okrožne pristojnosti in bi seveda bilo to breme tudi težjih kazenskih zadev, še posebej na področju specialni zadev, kot so zadeve organiziranega kriminala in podobno učinkovitejša. Torej, če pridem potem na upravno področje, tu je tudi predsednik Vrhovnega sodišča že nekaj razlogov za malo slabše rezultate oziroma manjšo učinkovitost poleg seveda tega COVID obdobja navedel, jaz bi poudaril tu spremenjeno prakso, torej zahtevo po razpisovanju obravnav, česar prej ni bilo oziroma so bile obravnave na tem področju razpisovane v manjšem obsegu. Potem spremenila se je tudi zakonodaja delno na tem področju, ki terja večjo specializacijo, povečanje pristojnosti upravnega sodstva in pa tudi več določenih pravnih sredstev, kar seveda tudi povzroča počasnejše in pa seveda tudi obsežnejše reševanje zadev na področju upravnega sodstva. Kar pa zadeva družinsko področje, bi rad izpostavil to, da je to, seveda z Družinskim zakonikom, nastalo povečano število pristojnosti, torej zadeve, ki so jih prej reševali Centri za socialno delo sedaj v nepravdnih postopkih rešujejo sodišča, kar seveda pomeni večji pripad na tem področju, razen tega bi pa tu rad še na eno okoliščin opozoril, pomanjkanje ustreznih, torej, izvedencev s področja na primer otroške psihiatrije in tako dalje. Seveda pomanjkanje teh izvedencev bistveno podaljšuje tudi te postopke, ker jih ni dovolj na razpolago, je treba počakati, daljše je tudi seveda obdobje izdelave izvedenskih mnenj in tako naprej in tako naprej. Zdaj tu, jaz mislim, da bodo potrebni napori, seveda več resorjev, v okviru izvršilne veje oblasti, kako bolje izobraževati v večjem številu ustrezne profile na teh področjih, kar bi seveda nekako pospešilo tudi reševanje družinskih zadev. Še enkrat poudarjam zakaj sem izpostavil še posebej to področje. Namreč v proračunu je potrebno zagotavljati tudi ustrezna finančna sredstva na področju psihosocialne pomoči mladoletnikom oziroma otrokom. Ti postopki oziroma družinski postopki so navadno centralno, torej centralno dogajanje, poudarek teh postopkov je v reševanju koristi oziroma varstvu koristi otrok. Zdaj, če sem že pri financah. Jaz sem na eni od prejšnjih sej tega odbora tudi smo se pogovarjali o rezih v proračunu. Tu bi podaril to zmanjšanje sredstev, ponovno bi poudaril zmanjšanje sredstev 1,2% za sodstvo, kasneje še morda še glede samega sodnega sveta in seveda, torej, za sedaj, kot mi je znano, torej nesprejemljiv oziroma nesprejet predlogza dodatnih 855 tisoč eurov za dodatnih 30 strokovnih sodelavcev. Namreč, če navežem na drug problem, ki je bil danes prav tako že izpostavljen, torej število sodnikov 24,5 na 100 tisoč prebivalcev. Smo na prvem mestu, poleg tega, da bi ta problem, jaz sem prepričan, rešil, vsaj v nekem delu, ta enoviti sodnik. Vendarle pa se mi zdi, da je še pomembnejši faktor pomoč strokovnih delavcev sodnikom. Ti bistveno nekako razbremenjujejo same sodnike, ki potem lahko tudi lažje in hitreje odločajo, sodijo, vodijo postopke. Po drugi strani pa seveda strokovni sodelavci lahko samostojno opravljajo tudi določene procesne pristojnosti oziroma opravila. Bi pa v zvezi s tem, če smo že pri številu sodnikov, izpostavil to, da smo na Sodnem svetu izpostavili kot tista področja, ki po našem ne spadajo v sodni sistem, je brezplačna pravna pomoč in pa oprostitev plačila sodnih taks. Tudi ta opravila precej obremenjujejo v določenih segmentih strokovne sodelavce. Seveda, v zvezi s tem je treba opozoriti tudi na to, da je treba zakonodajo, ki zadeva seveda tudi sodne pristojnosti sprejemati z tresočo roko, pri čemer bi izkoristil priliko in seveda poudaril tudi to, da tudi odloki vlade in pa sklepi vlade morajo vselej nekako temeljiti na zakonu, v skladu z ustavo, ker tudi odločanje na podlagi odlokov, sklepov, izvršilne veje oblasti generira, po naši oceni, včasih tudi nepotrebne sodne postopke in seveda tudi širše družbene zaplete. Ne morem mimo tega, Sodni svet je v svojem letnem poročilu izpostavil tudi volitve sodnikov. Prizadevamo si, mislim, da v tem zadnjem gradivu Ministrstva za pravosodje gredo stvari v pravo smer. Volitve vrhovnih sodnikov, po našem mnenju tudi predsednika Vrhovnega sodišča, je treba umakniti politike. Tu sta dva predloga na mizi, torej, volitve teh ali na sodnem svetu ali na predlog sodnega sveta predsednik republike.

Plačni položaj sodnikov. Tu se zdi na prvi pogled morda, da gre samo za vprašanje izenačitve plač sodnikov z funkcionarji ostalih dveh oblasti, vendar ne gre samo za to. Če želimo učinkovitejšo slovensko sodstvo seveda moramo v ta sistem nekako pritegniti, pridobiti tudi v nadaljevanju najboljše kadre. Torej tiste, ki bodo seveda za primerno plačilo, namreč gre za oblastno funkcijo, za funkcionarje, pripravljeni s polnimi močmi in napori se sploh prijavljati na razpise za sodnike. Tudi to je eden od problemov, na katerega smo v letnem poročilu opozorili.

Seveda, odveč bi bilo morda sedaj tu ponavljati tudi našo oceno v zvezi z zagotavljanjem sredstev za opremo, za video konferenčne sisteme, za računalniško opremo in seveda za samo digitalizacijo sodnih postopkov. Tudi sam sem se nekaj časa ukvarjal z informatizacijo in moram kar pritrdili predsedniku Vrhovnega sodišča, da je potrebno tudi seveda ustvariti elektronski spis, ustrezno digitalno podlago, tudi na področjih, ki so najobsežnejša, najzapletenejša in seveda zelo pomembna. To pa je civilno sojenje n pa kazensko sojenje. Tu ne gre samo za elektronsko vročanje, vlaganje, torej sodnih pisanj ampak gre tudi za to, da se celoten spis nekako ohrani oziroma ustvari v elektronski obliki, pri čemer pa poudarjam, to je tudi priporočilo evropske mreže sodnikov, da vendarle, ob tem je še vselej potrebno obdržati možnost papirnatega »printanja« posameznih dokumentov, ki so po oceni sodnika najpomembnejši. Ampak, vendarle, digitalizacijo, ki se je v zadnjem obdobju, tudi po oceni Sodnega sveta vendarle izboljšala oziroma napreduje je potrebno nekako dvigniti še na višji nivo na teh dveh področjih. Seveda, zelo nas veseli tudi podatek, informacija, da se pripravlja projekt za izgradnjo nove sodne zgradbe, tu v Ljubljani, zato si je Sodni svet več ča prizadeval. V sklopu tega prizadevanja za zagotavljanje zadostnih finančnih sredstev za delovanje slovenskega sodstva. Toliko na kratko za sedaj. Glede ocene oziroma mnenja Sodnega sveta o delovanju sodstva in tudi jaz sem seveda na razpolago za dodatna vprašanja. Hvala lepa.

Hvala tudi vam. Želi besedo predstavnik Ministrstva za pravosodje. Želi. Besedo ima državni sekretar, Zlato Ratej, izvolite.

Spoštovani gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča, spoštovani predsednik Sodnega sveta, ostali prisotni, spoštovani poslanke in poslanci, državna svetnica. Uvodoma naj povem, da je v pregledu podatkov o poslovanju sodišč mogoče pritrditi oceni Vrhovnega sodišča, da je bilo izvajanje sodne oblasti korektno, tudi v letu 2020, zlati upoštevajoč dolgotrajnosti in posledice epidemije COVID-19. Ob enakem številu sodnikov in rahlem povečanju števila sodnega osebja je lani večina sodišč obvladovala pripada sprejetih zadev, le pri okrožnih sodiščih ter delovnih in socialnih sodiščih je bil količnik reševanja nekoliko manjši. Je pa Vrhovno sodišče v letnem poročilu med drugim izpostavilo tendenco vpadanja števila rešenih zadev na skoraj vseh področjih delovanja. Čeprav razloga za to Vrhovno sodišče vidi v naraščanj deleža zahtevnejših zadev med nerešenimi zadevami v novih pristojnostih sodišč o zadevah z večjim številom strank ali sodelovanja izvedencev, ki zahtevajo poglobljeno vsebinsko razpravo, je navedlo, da bo temu vprašanju v letošnjem letu namenilo posebno pozornost in identificiralo razloge, kar seveda na Ministrstvu za pravosodje še posebej pozdravljamo. Dovolite, da izkoristim to priložnost tudi za zahvalo za konstruktivno sodelovanje z ministrstvom pri pripravi normativnih ukrepov iz pristojnosti iz Ministrstva za pravosodje pri obvladovanju epidemije. Res pa je, in to izhaja tudi iz predmetnega letnega poročila, da ostajajo določena odprta vprašanja, na katera sodstvo opozarja že dlje časa, s tem v zvezi lahko glede razreševanja prostorskih pogojev za delo sodišč v Ljubljani izpostavim, da je bilo tu v zadnjih letih sklenjenih največ dodatnih najemov, med drugim tudi najem velike razpravne dvorane na Gospodarskem razstavišču s čimer se je rešila problematika neustreznih razpravnih dvoran Okrožnega sodišča v Ljubljani in razbremenila tudi velika dvorana na Tavčarjevi 9. Vsekakor je rešitev prostorske problematike ljubljanskih sodišč v investicije nove sodne stavbe, za katero je ministrstvo pripravilo vse podlage za razpis natečaja, ki je že v teku, tako da bo projektant izbran do konca tega leta. Kar zadeva vključenost sodstva v pripravo predpisov in opozorila na posamezne procesne institute, ki v praksi povzročajo težave ter na potrebo po sprejemu zakonodajnih rešitev s področja sodstva Ministrstvo za pravosodje ocenjuje, da sodelovanje uporabnikov predpisov pri snovanju njihovih sprememb pomembno vpliva na kakovost in ustreznost normativnih rešitev. Zato so predlogi in pripombe sodstva zelo dragoceni. Očitek glede kratkega roka za pripombe je pogosto utemeljen, saj si vsi želimo več časa za premislek posledic sprememb ali uvedbe novih institutov v praksi, vendar je treba tudi upoštevati dinamiko zakonodajnega postopka in vpetost v roke normativnih projektov. Roki za pripombe v strokovnem usklajevanju so enaki za vse deležnike, pri čemer je treba vedetida so predstavniki sodstva, vsaj pri pripravi zakonodaje s področja Ministrstva za pravosodje pogosto tudi vključeni v pripravo predlogov že preliminarno kot člani formalnih ali neformalnih delovnih skupin. Slednje velja tudi za pripravo sodniške zakonodaje pri pripravi katere so v preteklosti sodelovali vsi ključni pravosodni deležniki. V zadnjem letu pa je, tudi ob pogovorih s predsednikom Vrhovnega sodišča in nekdanjih nekdanjim predsednikom Sodnega sveta ter ostalimi predsedniki sodišč Ministrstvo za pravosodje intenzivno delalo na oblikovanju določb zakonskega besedila, tako da je pripravljeno za usklajevanje s pravosodnimi deležniki. Če na kratko orišem zgolj nekatere poglavitne rešitve nove sodniške zakonodaje, lahko povem, da se z njimi naslavljajo ključne težave na katere sodstvo opozarja tako v predmetnem kot tudi že v več preteklih letnih poročilih. Gre za uvedbo enovitega prvostopenjskega sodnika, sprememba postopka imenovanja vrhovnih sodnikov in predsednik Vrhovnega sodišča. Prenovitev ureditve ocenjevanja in napredovanja sodnikov, njihovega plačnega položaja, disciplinske odgovornosti, uveljavitev sodnega okrožja kot osnovne organizacijske ravni sodišč, pri čemer je načrtovana širitev območja višjega sodišča v Celju z območjem Okrožnega sodišča v Krškem in preoblikovanje dosedanjih okrajnih sodišč v zunanje enote okrožnih sodišč ter še druge mnoge rešitve.

Naj za konec izpostavim tudi aktivnosti Ministrstva za pravosodje za imenovanje zadostnega števila sodnih izvedencev, zlati kliničnih psihologov. Ministrstvo je sicer v skladu z Zakonom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih pristojno dvakrat letno objavljati javni poziv k predložitvi vlog za imenovanje sodnih izvedencev, sodnih cenilcev, sodnih tolmačev. Kljub temu pa v stalnem dialogu na tem področju s ključnimi deležniki išče rešitve za povečano število izvedencev klinične psihologije. Letos julija je tudi Državni zbor že sprejel, oziroma lani, je sprejel Državni zbor interventni zakon, na podlagi katerega bo razpisano 30 dodatnih specializacij s področja klinične psihologije. Druge rešitve pa gredo tudi v smeri vključitve kliničnih psihologov iz zdravstvenih zavodov v izvedensko delo ter njihove delne razbremenitve s pomočjo psihologov, ki jih zaposlujejo tudi Centri za socialno delo.

Toliko uvodoma. Hvala.

Hvala tudi vam. Želi besedo predstavnica Državnega sveta. Želi. Besedo ima državna svetnica Bojana Potočar, izvolite.

Najlepša hvala za besedo. Lep pozdrav predsedniku Vrhovnega sodišča in drugim predstavnikom sodne veje oblasti, predstavnikom Ministrstva za pravosodje, poslancem ter vsem ostalim navzočim. Komisija za državno ureditev je obravnavala to poročilo 27. oktobra in je pohvalila letno poročilo. Kaže dober pregled stanja in dela v sodstvu. Tako kot je bilo danes že omenjeno, se je tudi na naši komisiji obravnavalo določena pereča vprašanja, ki bi jih na kratko omenila, kaj več pa je potem v našem mnenju. Ena zadeva, ki jo je omenil tudi že gospod Horvat, pa tudi predstavnik Ministrstva za pravosodje, je pereč problem družinskega sodstva in sicer predvsem težave s pomanjkanjem sodnih izvedencev s področja kliničnih psihologov. Komisijo veseli sicer, da je razpisanih 30 novih delovnih mest za specializacijo te smeri, vendar pa obstaja dejstvo, da bo vmesen čas, najbrž kar dolg in da bo treba iskati nekakšne rešitve, ki bi omogočile hitrejše postopke tudi v vmesnem času. Nedopustno je namreč, da se postopki kjer se obravnavajo tudi pravice mladoletnih otrok zaradi pomanjkanja sodnih izvedencev vlečejo dalj časa tudi iz tega razloga. Na naši komisiji je predstavnik Ministrstva za pravosodje pojasnil, da glede vmesnih rešitev se pogovarjajo tudi z kadri na centrih za socialno delo in pa tudi na drugih ustanovah in iščejo rešitve, da bi dobili za vmesen čas, torej te klinične psihologe. V povezavi s tem, bi morda omenila, tudi omembo zmanjšanja sredstev 1,2,% za sodstvo, ki naj bi se kazala ravno na področju tudi, torej primanjkljaja za izvajanje pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o sodnih izvedencihsodnih tolmačih, kjer je bilo predvideno 50 % povečanje nagrade za deficitarne smeri in tudi drugih zunanjih sodelavcev in v zvezi s tem je seveda ta problematika lahko še bolj pereča, v kolikor ne bo prišlo do neke razrešitve. Komisija se je seznanila tudi z načrti oziroma s tem v kakšni fazi je izgradnja nove sodne zgradbe v Ljubljani, kar pozdravljamo. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje strokovnih sodelavcev, ki so izjemno pomembni za kvalitetno delo sodišč, in seveda njihovih plač ter pomanjkanje strokovnega kadra na sodišču. Strokovni kader odhaja s sodišč, ker nimajo dobre perspektive in je tudi vrednotenje njihovega dela slabo. Zato bi bilo treba v okviru plačnega sistema odpreti vprašanje vrednotenja tudi njihovega dela, še posebej, ker je prišlo do nekaterih popravkov tudi v drugih segmentih javnega sektorja. Komisija je nadalje se seznanila tudi z izraženo željo s strani vrhovnega sodišča po enovitem sodniku in tudi stališče ministrstva za pravosodje, da takšno mnenje podpira, tako da bo verjetno tudi se potem odrazilo v ustreznih zakonodajnih spremembah. Tudi pri nas je bilo izpostavljeno vprašanje upravnega sodstva v katerem je tudi dal poudarke predsednik Vrhovnega sodišča in pa tudi gospod Horvat. Tudi pri nas je bilo pojasnjeno, da je v glavnem, torej so zaostanki tako zaradi obravnavanja starejših zadev in tudi zaradi strukture sporov, ki so zaradi zahtevnosti in raznolikosti seveda ne dopuščajo hitrejšega reševanja. Tudi o zastojih, ker se čaka odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije in pa problematiko stalnega spreminjanja zakonodaje. Upravno sodišče opozarja, da je zakonodajalec nesistemsko opredelil upravne spore, kot prednostne in nujne, kar povzroča časovno neuravnoteženo stanje zadev. S tem pa seveda tudi nezadovoljstvo strank v postopkih, ker se podaljšuje čas trajanja teh postopkov, tako da smo podprli oziroma se seznanili s tem poročilom in ga kot takega ocenili kot pozitivnega. Hvala.

Hvala tudi vam. Sedaj pa dajem besedo članicam in članom odbora. Kot prva ima besedo kolegica Tina Heferle. Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsednik, lep pozdrav vsem gostom. Zdaj posamezni delo poročila so bili po mojem mnenju zelo strokovno in kvalitetno predstavljeni s strani predsednika Vrhovnega sodišča in s strani predsednika Sodnega sveta. Tako, da jaz tukaj nimam kaj za dodati. Tako, da jaz nimam kaj za dodati, kot to, da se strinjam z vsemi opozorili ali pa priporočili, ki so v poročilu izpostavljena. Od problematike strokovnih sodelavcev, do potrebe po enovitem sodniku. Imenovanje sodnikov, se tudi strinjam, da je treba vsekakor preurediti, ker vpliv politike je že ta trenutek skoraj tako ali tako prevelik na sodno vejo oblasti. Skratka, prepotrebnost sodniške zakonodaje in tako naprej, da ne naštevam vsega. Bi pa izpostavila dve zadevi, ki sta zaznamovali leto 2020. Ena je zagotovo žal, pač COVID razmere, kjer pa moram v imenu LMŠ pohvaliti hitro prilagoditev delovanja sodišč. Tukaj ste naredili res, po našem mnenju, izjemno delo in vse pohvale. Seveda je situacija s COVID krizo nekako zaznamovala število rešenih zadev. Vplivala je na ta procent oziroma na upad storilnosti, ampak kljub temu se je potrebno zavedati in je za pohvaliti, da vendarle v javnosti je sodstvo pridobilo na ugledu. Uporabniki so vse bolj zadovoljni s sodno storitvijo. Prav tako pa tudi strokovna javnost, kot smo danes že lahko slišali in še enkrat to tukaj gredo vse pohvale in samo tako naprej.

Kar se pa tiče druge zadeve, ki bi jo rada izpostavila, ki je zaznamovala leto 2020 in po mojem mnenju bistveno bolj zaskrbljujoča, kot recimo vse ostalo, kar smo danes lahko slišali od bodisi pomanjkanja kadra, prostorskih stisk, prepotrebne informatizacije v sodstvu in tako naprej. Skratka bolj zaskrbljujoče je to, kar je v veliki meri zaznamovalo leto 2020 in sicer, če se izrazim nek specifičen odnos izvršilne veje oblasti, do sodne veje oblasti oziroma, če sem bolj natančna, odnos te vlade do sodstva. Tukaj je treba izpostaviti, da neka napadalna ali pa nespoštljiva komunikacija s strani vladnih predstavnikov, ki smo ji bili priča praktično vsi državljani, ki spremljamo medije ali pa družabna omrežja, predvsem twiter, je kako bi rekla, ni na mestu oziroma je prej škodljiva kot karkoli drugega. Ne nazadnje preko zapisov na družbenih omrežjih, ki so tako ali drugače agresivni nasproti sodni veji oblasti, gre pravzaprav tudi za posredne pritiske na sodno vejo oblasti oziroma kar konkretno na določene sodnike. Videli smo določene predstavnike vlade, ki so komentirali ali pa, ja, komentirali, da ne uporabim kakšnega drugega izraza, posamezne odločitve sodišč. Vemo, da na sodiščih pa odločajo pač sodniki, tako da v teh razmerah, ko je ozračje že tako ali tako pregreto zaradi situacije, ki jo imamo s COVID krizo, je najmanj kar je, je nepotrebno, da olje na ogenj priliva vlada s takšnim ravnanjem naproti sodišč. Ne nazadnje gre za neko kazanje nespoštovanje izvršilne veje oblasti do sodne veje oblasti. Tudi s tem, ko se ne spoštuje sodnih odločb, ko se ne spoštuje pripomb, mnenj ali pa napotil. Ko se sprejema področna, strokovna zakonodaja. Tukaj se ne strinjam z oceno, da je Ministrstvo za pravosodje v bistvu korektno sodelovalo prav pri vseh sprejemanjih področne zakonodaje. Vemo, da velikokrat tudi v bližnji preteklosti smo imeli na mizi poslanci pripombe, tako Vrhovnega sodišča, kot Sodnega sveta na določene zakonske novitete, ki jih je ministrstvo pripravilo, pa so bili nekako preslišani, spregledani in kar je najbolj zaskrbljujoče brez kakšne konkretne strokovne argumentacije zakaj je temu tako. Zdaj, lahko se spomnimo tudi poskus, da bi v parlamentarni preiskovalni komisiji preiskovali kar sodnike oziroma odgovornost sodnikov za posamezne njihove odločitve. Tudi to gre spomniti in tudi to je še en dokaz oziroma nek negativen moment, ki si ga je ta vlada privoščila napram sodni veji oblasti. Zadnji tak primer pa je seveda nedavno rezanje, enostransko rezanje, sredstev sodstvu. Ker pač vemo, da neka neodvisnost sodne veje oblasti je odvisna od finančne neodvisnosti oziroma od zadostnih sredstev, da lahko sodstvo nemoteno dela. Tudi na to smo že opozarjali. Gre za pogled naprej in je zadeva to leta 2020, ampak vendarle, če želimo kvalitetno, učinkovito, neodvisno sodstvo se je treba v prihodnje takih ravnanj vzdržati. Če ne kaj drugega. Zdaj, dodatnih vprašanj ali pa pripomb v resnici nimam, kot to, kar sem izpostavila. Bi pa povedala, da v bistvu je recept za učinkovito sodstvo zelo preprost in zelo razumljiv. Sodstvo sodnike in institucijo sodno vejo oblasti je potrebno spoštovati. Kar se pomeni pod to »spoštovati« sem že nekaj povedala, konec koncev je treba spoštovati tako zakone kot sodne odločbe, kar ta vlada žal ne počenja. Se pravi učinkovito sodstvo je lahko samo takrat, ko je neodvisno sodstvo, predvsem neodvisno od izvršilne veje oblasti, brez pritiskov, brez nepotrebnih komentiranj in zmerjanj. Brez krivosodja oziroma etiket kot je ta in pa seveda finančna neodvisnost in stabilnost, kot sem že omenila, da se ne bom ponavljala. Skratka, recept za naprej za učinkovito delo še naprej, jaz ocenjujem, da je naše sodstvo vendarle zelo kvalitetno, strokovno in dobro. Da je v bistvu sodstvo tisto, ki je žal še največji branik vladavine prava in pravne države, čeprav bi to moral biti še kdo drug v naši državi. Tako, da poročilo, ki je pred nami, seveda je kot vsako leto zelo kakovostno in ga pozdravljam. Predvsem je pa ta moja razprava bila namenjena vladnim predstavnikom in pa koalicijskim poslancem, da vendarle začnejo bolj spoštovati sodno vejo oblasti, kot so jo do sedaj. Hvala.