120. redna seja

Odbor za zadeve Evropske unije

29. 10. 2021

Transkript seje

Spoštovane kolegice in kolegi. Začenjam 120. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani in da se današnje seje ne morejo udeležiti mag. Andrej Rajh, Zmago Jelinčič in dr. Franc Trček. Na seji kot nadomestni član sodelujejo gospa poslanka Alenka Jeraj nadomešča poslanca gospoda Jureta Ferjana.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednika Republike Slovenije, kabinet predsednika vlade ter predstavniki vlade in Državnega sveta. Vse navzoče prav lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje. S sklicem seje ste prejeli predlog seje odbora dnevnega reda. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot smo ga prejel s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE SVETA O PRESTRUKTURIRANJU OKVIRA UNIJE ZA OBDAVČITEV ENERGENTOV IN ELEKTRIČNE ENERGIJE. Gradivo od 1. do 7. točke ter od 10. do 14. točke smo prejeli od vlade 14. septembra na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije. Skrajnji rok za njihovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Gradivo k 1. in 2. točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za finance kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji je omenjeno gradivo obravnaval na 62. nujni seji, 22. oktobra in sprejel mnenje, ki smo jih prejeli.

Naprošam državno sekretarko na Ministrstvu za finance mag. Majo Hostnik Kališek, da nam predstavi predlog direktive in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.

Maja Hostnik Kališek

Hvala lepa. Spoštovani predsednik odbora, spoštovane poslanke in poslanci. Predlog prenovljene direktive sveta o prestrukturiranju okvira Unije za obdavčitev energentov in električne energije je del podnebno energetskega svežnja pripravljeni na 55, ki ga je Evropska komisija predstavila in objavil a 14. julija 2021.

Sveženj vsebuje zakonodajne predloge z namenom uskladitve okoljsko energetskega okvira Unije s ciljem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov unije do leta 2030 ter ciljem podnebnim nevtralnosti do leta 2050 v kontekstu evropskega zelenega dogovora.

V nadaljevanju vam želim predstaviti ključne rešitve predloga direktive. Te spreminjajo enotni okvir obdavčitve energije v uniji, da prispevajo k naporom za znižanje emisij toplogrednih plinov ter da zagotavljajo stabilno raven javno finančnih prihodkov v državah članicah. Prenovljena direktiva določa obdavčitev energije na podlagi energetske osebnosti energenta in električne energije ob upoštevajo kriterija okoljske učinkovitosti. Seznam energentov se dodajajo novi izdelki, kot so izdelki iz biomase, biogoriva, biometan, vodnik, amonijak in biomasa za ogrevanje.

Zvišuje se najnižje ravni obdavčitve v prehodnem obdobju od 2023 do 2033 in vključujejo gibanje letnega indeksa cen življenjskih potrebščin. Ohranja se preferenčna nižja obdavčitev električne energije. V obdavčitev energije se vključujejo do sedaj izvzeta poraba energentov in električne energije za proizvodnjo nekovinskih mineralnih izdelkov in porabe goriva za letala in plovila. V obdavčitev se vključuje raba biomase v napravo s prehodno toplotno močjo nad 5 megavatov. Odpravlja se opcija ugodnejše davčne obravnave dizelskega goriva za cestni prevoz blaga in potnikov.

Omogoča se opcijske oprostitve obdavčitve za nekatere energente ali električno energijo iz obnovljivih virov energije in v specifičnih panogah ter za energetsko intenzivno podjetja. Za ranljivejša gospodinjstva se v prihodnjem 10 letnem obdobju lahko določi popolno oprostitev obdavčitve za energente za ogrevanje in električno energijo. Z namenom nadzora nad vnosom energenta v izogib davčnim utajam se dopolnjuje definicija standardnega rezervoarja za gorivo in v seznam energentov, ki so predmet trošarinskega nadzora dodaja mazalna olja za katera se zaznavajo zlorabe pri njihovi proizvodnji, distribuciji in porabi z namenom izogibanja plačila davkov in dajatev.

Republika Slovenija predlog prenovljene direktive načelno podpira. Pri posamezni predlaganih rešitvah, zlasti pri določanju najnižjih ravni obdavčitve za energente si bo Republika Slovenija prizadevala, da se oblikujejo rešitve, ki bodo sledile okoljskim ciljem, upoštevale vidik vpliva na javno finančne prihodke, na posamezne sektorja gospodarstva in socialni vidik.

Republika Slovenija si bo prizadevala za postopno uveljavljanje rešitev, ki ne bodo povzročale dodatnih administrativnih bremen za zavezance. Obenem pa prispevale k uresničevanju okoljskih ciljev in zavez Republike Slovenije z vso odvisnosti z drugimi predlogi ukrepov iz paketa pripravljeni na 55.

Spoštovani, predlagam, da podprete predstavljeno stališče. Hvala.

Spoštovana državna sekretarka hvala za vašo predstavitev. Na 72. seji 25. oktobra je gradivo k 1. in 2. točki dnevnega reda ter od 10. do 14. točke obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenja, ki smo jih prejeli.

Za predstavitev mnenja komisije Državnega sveta k tej točki naprošam člana komisije gospoda Bogomirja Vnučca.

Bogomir Vnučec

Spoštovani, hvala za besedo. Komisija tudi načelno podpira predlog stališča ter pozdravlja namen in cilje prenovljene direktive. Izpostavljamo pa vpliv na javno finančne prihodke kot posledico sprememb zakona o trošarinah.

Nastanek obveznosti za poplačilo za trošarine za določene energente, kot so metan, bigorivo in zemeljski plin. Tukaj imamo vprašanje. Sicer je bilo pojasnjeno kdaj nastane obveznost za obračun in plačilo predmet obdavčitve oziroma oprostitve električne energije in ne njen vir. To so bili odgovori. Sicer podpiramo predlog stališča Republike Slovenije do predloga direktive. Hvala.

Hvala gospod Vnučcu za predstavitev. Odpiram razpravo. Gospa Nataša Sukić.

Ja lep pozdrav. Samo eno drobno pripombo no. Mene moti ta dikcija, ki je malo preveč ohlapna, da kako postopoma zato ker nič ne definirate kaj je postopoma. Malo se odmikate. Mislim cilji direktive so pravi, da se razumemo, samo Slovenija ima malo težave s temi direktivami in potem nekako izmuzljivo rečete postopoma bomo to, postopoma bomo ono.

Ampak glejte ravnokar recimo pri boju s podnebnimi spremembami ko vemo da moramo za 55% zmanjšati izpuste toplogrednih plinov do leta 30, vi recimo rušite prepoved frakinga. Fraking je pridobivanje fosilnega energenta zemeljskega plina tako da in ta postopoma, postopoma da bo Slovenija neke male izjeme si privoščila, mene pač to moti in bi rada vedela, kaj je ta postopoma pomeni in kako mi eno stališče mogoče v načelu zagovarjamo v Evropi doma pa potem s konkretnimi politikami rušimo te koncepte. Čisto zelo zares in konkretno. Me zanima ta diskrepanca, no ker to sprenevedanje, da v Evropi vedno kimamo in se delamo fine in nekako zavijamo v neke postopoma, pač ni prav in zato jaz takih stvari stališč Republike Slovenije, ne direktiv, da se razumemo, direktive so prave, ne morem podpreti.

Prosim za pojasnilo. Hvala.

Ja hvala. Vidim, da interesa za razpravo ni, zato dajem na glasovanje Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive, ki se glasi: Republika Slovenija načeloma podpira predlog prenovljene direktive o prestrukturiranju okvira Unije za obdavčitev energentov in električne energije pri posameznih predlaganih rešitvah zlasti pri določanju najnižjih ravni obdavčitve za energente si bo Republika Slovenija prizadevala, da se oblikujejo takšne rešitve, ki bodo upoštevale potrebne spremembe politike obdavčitve energije v Republiki Sloveniji z namenom zasledovanja okoljskih ciljev in bo pri tem upoštevan vidik vpliva na javno finančne prihodke na posamezne sektorje gospodarstva in socialni vidik.

Republika Slovenija bi so prizadevala za postopno uveljavljanje rešitev, ki ne bodo povzročale dodatnih administrativnih bremen za zavezance, hkrati pa bodo prispevale k uresničevanju okoljskih ciljev in zavez Republike Slovenije v soodvisnosti z drugimi predlogi ukrepov iz paketa fit for 55.

Naprošam za glasovanje. Glasovanje se je začelo.

Kdo je za? (6 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je stališče sprejeto.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI MEHANIZMA ZA OGLJIČNO PRILAGODITEV NA MEJAH. Naprošam državno sekretarko na Ministrstvu za finance mag. Majo Hostnih Kališek, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.

Majo Hostnih Kališek

Hvala lepa. Spoštovani eden izmed ključnih predlogov iz paketa pripravljeni na 55 je tudi odredba o vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah.

Cilj mehanizma je preprečiti selitev gospodarskih aktivnosti z večnim ogljičnim odtisom v tretje države zaradi višjih podnebnih zahtev v EU. C-bam se želi nadomestiti obstoječe mehanizme za preprečevanje selitve virov ogljika predvsem dodelitev brezplačnih emisijskih kuponov v sistemu za trgovanje s pravicami do misije toplogrednih plinov v Uniji ter tako zagotoviti da blago iz uvoza vsebuje strošek ogljičnega odtisa. Gre za okoljski ukrep. C-bam se bo vzpostavil za blago, uvoženo iz tretjih držav na carinsko območje Unije. C-bam se vzpostavlja za blago iz sektorja cement, električna energija, gnojila, železo in jeklo ter aluminij. Implementacija mehanizma je predvidena 1. januarja 2023.

V triletnem prehodnem obdobju do konca leta 2025 je predvideno poročanje o misijah uvoženega blaga. Od leta 2026 se bo deset let C-bam postopoma uvajal, vzporedno s postopno odpravo brezplačnih pravic na emisije toplogrednih plinov v sistemu EU ETS po 10% na leto. Evropska komisija ocenjuje povečanje prihodkov EU od leta 2030 za 9,1 milijarde eurov letno in sicer iz naslova C-bam za dvig 1 milijarde eurov in iz naslova ukinitve brezplačnih pravic do emisije toplogrednih plinov za 7 milijard eurov letno.

Prihodki so predvideni kot novi lastni vir Evropske unije za poplačilo obveznosti v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Po podatkih statističnega urada Republike Slovenije je bilo v Slovenijo v letu 2020 iz tretjih držav, ki nimajo primerljivega sistema za določitev cene ogljika uvoženega za 278 milijonov eurov blaga iz C-bam sektorjev. Torej bo za 0,9% vsega blaga uvoženega oziroma vnesenega v Slovenijo treba zagotoviti kupone C-bam.

Pri zasnovi ukrepa so se upoštevala pravila svetovne trgovinske organizacije in druge mednarodne obveznosti unije. S C-bam se želi tuje proizvajalce in uvoznike v Evropsko unijo motivirati, da zmanjšajo svoje misije ogljika, zato je dejavno osveščanje tretjih držav pomembno za razumevanje in izpolnjevanje zahtev v zvezi s C-bam. V stališču Republike Slovenije načelno podpira predlog uredbe evropskega parlamenta in sveta o vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah. Prizadevali si bomo, da se upoštevata tako okoljski vidik kot tudi skrb gospodarstva, da ukrep ne bi predstavljal nesorazmerno visokega administrativnega bremena in stroškov.

Gre za del paketa pripravljeni na 55 zato je treba upoštevati tudi povezanost z drugimi predlogi. Hkrati je treba oblikovati rešitve, ki bodo odporne proti prilagajanju poslovnih praks z namenom izogibanja določilom predloga C-bam.

Spoštovane poslanke in poslanci, predlagam da predloženo stališče podprete. Hvala.

Spoštovana državna sekretarka. Hvala za vašo predstavitev. Za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta k tej točki naprošam člana komisije gospoda Bogomirja Vnučca.

Bogomir Vnučec

Hvala. Tukaj lahko samo povem, da komisija soglasno sprejela mnenje, da podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe. Hvala.