Spoštovane in spoštovani. Začenjam 12. sejo Komisijo za peticije, človekove pravice in enake možnosti.

Članice in člane komisije ter vse vabljene prav lepo pozdravljam. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani oziroma članice komisije, in sicer poslanec Aljaž Kovačič, poslanka Janja Sluga in pa poslanec Marijan Pojbič. Na seji pa kot nadomestni člani komisije s pooblastili sodelujejo poslanec Franci Kepa, ki nadomešča poslansko Lidijo Ivanuša in pa poslanec Aleksander Reberšek, ki nadomešča poslanca Andreja Černigoja.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seja. Seja je bila sprva sklicana za 10. november 2021 nato pa preložena na današnji dan zaradi sklica 86. izredne seje Državnega zbor. S sklicem seje, ki ste ga prejeli 26. oktobra letos ste prejeli naslednji dnevni red, in sicer eno samo točko dnevnega reda, in sicer Redno letno poročilo zagovornika načela enakosti za leto 2020.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik točke je določen dnevni red seje kot je predlagan s sklicem.

Prehajamo torej na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE REDNO LETNO POROČILO ZAGOVORNIKA NAČELA ENAKOSTI ZA LETO 2020, ki ga je v obravnavo predložil zagovornik načelka enakosti in ga bomo obravnavali kot zainteresirano delovno telo.

Na sejo so bili vabljeni zagovornik načela enakosti, Vlada Republika Slovenije, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za notranje zadev, Ministrstvo za okolje in prostor in Državni svet Republike Slovenije. S strani vabljenih nekih opravičil zaenkrat še ni.

Gradivo je objavljeno na spletni strani Državnega zbora, in sicer Poročilo zagovornika načela enakosti z dne 30. 4. 2021, mnenje Državnega sveta k temu poročilu, stališče Vlade Republike Slovenije do mnenja Državnega sveta o zagovornikovem poročilu.

Začenjamo z obravnavo te točke in najprej k besedi vabim zagovornika načela enakosti gospoda Miho Lobnika, da nam predstavi poročilo. Izvolite.

Spoštovana predsednica komisije, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani vabljeni, lepo pozdravljeni na predstavitvi rednega letnega poročila za leto 2020.

To je četrto letno redno poročilo zagovornika načel enakosti in je prvič sestavljeno iz dveh delov, namreč iz dveh ločenih celot, kjer prvi del po zgledu iz preteklih let predstavi sistematičen pregled delovanja organa v lanskem letu po vseh nalogah, ki jih organ opravlja, tako na posamičnih primerih diskriminacije kot tudi na širši družbeni sistematični ravni. Vsebuje tudi statistične podatke o opravljenih svetovanjih državljankam in državljanom, o postopkih ugotavljanja konkretne diskriminacije o posamičnih primerih in pa o ocenah diskriminatornosti predpisov, ki so tudi predpogoj za morebitno vlaganje zahtev za presojo ustavnosti in zakonitosti na ustavno sodišče.

Tukaj dodam to pojasnilo, da je za konkretne primere diskriminacije predvideno, da je naš organ tisti, ki presoja ali je o konkretnem primeru do diskriminacije prišlo ali ne. Glede predpisov pa ima glavno besedo Ustavno sodišče in naš organ predvsem pripravi oceno proti diskriminatornosti, torej diskriminatornosti predpisa in jo morebiti posreduje Ustavnemu sodišču v presojo.

Vsebuje torej sistematični del tudi pregled stanja diskriminacije v državi na splošno in pa pregled vseh posebnih ukrepov, vseh priporočil s katerimi smo pri zagovorniku v letu 2020 skušali preprečiti in zmanjšati diskriminacijo v družbi oziroma doseči spremembe diskriminatornih predpisov politik ali praks. Na koncu je predstavljen tudi pregled sodelovanja z različnimi državnimi organi in s civilno družbo vključno z izobraževalnimi in ozaveščevalnimi aktivnostmi ter mednarodno sodelovanje organa.

Pri zagovorniku načela enakosti smo v lanskem letu 2020po treh letih ponovno izvedli široko javno mnenjsko raziskavo glede dojemanja precepcije diskriminacije in izkušnjah z diskriminacijo državljank in državljanov pa tudi o njihovih stališčih do posameznih tem, ki predstavljajo pogled na posamezna področja našega dela. V raziskavi smo se tako dotaknili tudi vprašanja prepoznavanja institucij kot je zagovornik in uporabe njihovih pristojnosti.

Kot je pokazala ta raziskava je za dve tretjini vprašanih vprašanje diskriminacije in varstva pred diskriminacijo pomembno družbeno vprašanje. Petina anketiranih pa je navedla, d je v letu torej v enem letu pred vprašanjem doživela neke vrste diskriminacijo in zapostavljanje, torej 20%, kar pritrjuje prvi ugotovitvi z raziskave. Gre za pomemben, razširjen problem s katerim se je treba tudi sistematično ukvarjat.

Kar 4% udeleženih v raziskavi pa je v življenju že doživelo spolno nadlegovanje. Večinoma na delovnem mestu. Na vprašanje, zakaj osebe, ki menijo, da so diskriminirane v zvezi s tem ne reagirajo ali ne zahtevajo spremembe so udeleženke in udeleženci v raziskavi največkrat odgovorili, da zato, ker menijo, da se ne bo nič spremenilo ali pa zaradi strahu, da bi se zaradi njihovega ukrepanja njihova situacija še dodatno poslabšala.

Pri zagovorniku smo prepričani, da se prek vzorov kako se lahko uspešno soočajo z diskriminacijo lahko tudi spodbudili ljudi do mere, da bi več uporabljali pravna sredstva, ki so jim na voljo. Zato jih skušamo spodbujati in opogumiti vsaj v tolikšni meri, da četudi ne upajo osebno izpostavljat svojih zgodb nam od diskriminaciji vseeno poročajo, da jo zabeležimo in seveda zaznamo.

Krepitev zaupanja v institucije, ki ščitijo pravice posameznikov predstavlja izziv tudi v širšem evropskem prostoru. To ni vprašanje, s katerim se ukvarja samo Slovenija in imajo države pri tem različne izkušnje. Načeloma se z dolžino obstoja specializirane institucije za varstvo pred diskriminacijo krepi tudi njena prepoznavnost v družbi pa tudi zaupanje ljudi v to, da jim lahko v konkretnih situacijah tudi pomaga. To posledično vodi k večji uporabi pravnih možnosti, ki jih ponujajo pristojnosti posamezne institucije oziroma zakonodaja.

Zaradi posebnih razmer povezanih s kovidom v letu 2020 smo izvedli tudi dodatno raziskavo o položaju oseb, ki živijo v domovih za starejše. Namen te raziskave je bil raziskati in predstaviti izkušnjo tako oskrbovancev v domovih kot njihovih sorodnikov pa tudi zaposlenih in vodstvenih kadrov. Raziskava je objavljena na naši spletni strani. V njej pa je bilo navedenih več zaskrbljujočih dejstev, ki so odsevale realnost slovenske družbe v letu 2020 in s katero o kateri smo sicer že od tega trenutka naprej veliko slišali, govorili in tudi ukrepali.

Drugi del poročila, to je ta rumeni del pa pripravi poglavja tako, da so posebej predstavljena skozi vidik posamezne osebne okoliščine kot razloga diskriminacije, skozi resorje oziroma področja, skozi resorja vlade in področja družbenega življenja, ki jih posamezen resor pokriva in na koncu vsakega poglavja nekaj tipičnih oblik diskriminacije, ki se lahko pojavijo v okviru posamezne osebne okoliščine. To bralcem in bralkam olajša uporabnost tega poročila, tako da lahko hitro najdete v zvezi s starostjo, v zvezi s spolom in tako naprej po osebnih okoliščinah ali pa po resorjih kaj je bilo tisto, kar smo najbolj obravnavali v smislu svetovanja, ugotavljanja diskriminacije v postopkih, kakšna priporočila smo dajali posameznim ministrstvom in tako služi pač kot en pregled, pregled sistem aktivnosti na tem področju.

Na primer priporočila se večinoma nanašajo na nastajajočo zakonodajo, tisto, ki je bila lani v procesu in v zvezi s katero je zagovornik predlagal nekatere izboljšave, delno seveda so bila upoštevana, delno ne. Tisto, kar je bilo mogoče ob koncu leta zapisati je tudi v poročilu jasno označeno.

V poglavju posamezne osebnih okoliščin so vedno vključeni tudi izseki iz prej omenjene javnomnenjske raziskave in pa pregled sodelovanja zagovornika s civilno družbo na tem področju poskušam seveda rezunirat tisto, kar v dialogih z nevladnimi organizacijami o položaju posameznih skupin spozna v tekom posameznega leta pa tudi o sodelovanju, o konkretnem sodelovanju s posameznimi resorji in inšpektorati, ki so pristojni za posamezno osebno okoliščino oziroma področje diskriminacije.

Lansko poročilo je imelo posebno poglavje o umetne inteligence in varstva pred diskriminacijo, ob tem ko se robotizira marsikateri aspekt odločanja v družbi se lahko določeni vzorci in algoritmi nenamerno pretihotapijo in prevedejo in tako določeni predsodki in izključevanja pravzaprav algoritem generira in potem preproducira. V zvezi s tem je bila ta tematika izpostavljena tudi v okviru predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije. Na tej razpravi smo v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje tudi letos potem aktivno sodelovali.

Na koncu želim izpostaviti še sodbo Upravnega sodišča v povezavi z eno od naših odločb v kateri smo v kateri je Upravno sodišče lansko jesen pritrdilo našemu stališču, da gre pri obračunavanju poslovne uspešnosti oziroma božičnic glede na prisotnost delavca na delovnem mestu lahko za posredno diskriminacijo zaradi spola, starševstva in zdravstvenega stanja. Ta tematika je široka mi tudi v letošnjem letu obravnavamo veliko takšnih primerov. Namreč spol, zdravstveno stanje oziroma nega otrok, spol posredno zaradi nosečnosti pogojuje višino božičnic delavkam in delavcem in s tem jih avtomatsko postavlja v diskriminiran položaj.

Dodatno pa smo Ustavnemu sodišču v letu 2020 predložili zahtevo za presojo ustavnosti glede enakopravnosti parov istega spola. V začetku 2021 pa tudi zahtevo za presojo v zvezi z zakonom o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije, sicer v povezavi zakonsko možnost da delodajalec omogoča da brez navajanja razlogov prekine pogodbo o zaposlitvi delavcem z izpolnjevalnimi pogoji za pridobitev starostne pokojnine. Noben od teh primerov do danes še ni bil na Ustavnem sodišču rešen.

Toliko za uvod in seveda v primeru dodatnih vprašanj se priporočam. Hvala.

Najlepša hvala. Sedaj pa dajem besedo vabljenim, in sicer Vlado Republike Slovenije je danes pooblastila svojega predstavnika mag. Matijo Polajnerja, podsekretarja v sektorju za stanovanja , in sicer na Ministrstvu za okolje in prostor. Spoštovani, beseda je vaša.

Jaz moram reči, da s takim pooblastilom nisem bil seznanjen, da bi mene neposredno vlada pooblastila, da govorim v imenu celotne vlade in sem tukaj samo v imenu Ministrstva za okolje in prostor za dodatna pojasnila povezana s tematiko, ki jo je varuh obravnaval na področju stanovanj, bivanjske problematike, najemnih razmerij in podobno.

Dobro, potem pa bomo pozneje, ko bo na vrsti Ministrstvo za okolje in prostor. Najlepša hvala. K besedi vabim Matejo Ribič, državno sekretarko na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci spoštovani zagovornik načela enakosti in vsi prisotni. Lepo pozdravljeni in hvala za vabilo na današnjo sejo, kjer obravnavamo redno letno poročilo zagovornika načela enakih možnosti za leto 2020.

Uvodoma izrekamo priznanje zagovorniku za kakovostno in obsežno pripravljeno poročilo, ki nam celovito predstavi stanje glede diskriminacije v Republiki Sloveniji na vseh pomembnih področjih življenja, kakor tudi dejavnosti, ki jih izvaja zago9vornik na teh področjih ali v povezavi s katero od skupin prebivalstva.

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ugotavljamo, da postaja varstvo pred diskriminacijo čedalje bolj prepoznavno področje, saj se iz let v leto povečuje število ljudi, ki se nanj obrača po pomoč prav tko pa se povečuje število njegovih aktivnosti. Po eni strani gre za zelo obsežno in raznoliko področje, po drugi strani pa obstaja še veliko nerazumevanja glede koncepta diskriminacije kar izhaja tudi iz poročila.

Kršitelji se včasih niti ne zavedajo, da so ravnali diskriminatorno. Šele ko so opozorjeni s strani zagovornika svoje ravnanje velikokrat brez težav spremenijo. To, kaže na to, kako pomembna sta prepoznavnost organa in osveščanje splošne javnosti o diskriminaciji in ukrepih za njeno preprečevanje. Pri tem imajo nezanemarljivo osveščevalno in izobraževalno vlogo tudi redna letna in posebna poročila zagovornika. Najpogosteje zatrjevana osebna okoliščina diskriminacije v letu 2020 je bila invalidnost, in sicer v 17%. Med področji je bilo najbolj zastopano zaposlovanje in delo 29%. Kot ministrstvo, pristojno za delo in invalide nam je statistika obravnavanih primerov pri zagovorniku pomemben pokazatelj področij glede katerih moramo biti še posebej pozorni pri sprejemanju nadaljnjih ukrepov.

Leta 2020 je bilo težko leto kar se odraža tudi v poročilu zagovornika. Soočili smo se z epidemijo velikih razsežnosti, ki nas je prisilila v sprejemanje odločitev, ki jih ni nihče pričakoval. Zagovornik je kritično presojo sprejet ukrepe z vidika vpliva na posamezne družbene skupine in ugotavljal, ali so ustrezno obravnavane. Veliko priporočil zagovornika je povezanih z ukrepi sprejetimi za zajezitev in omilitev posledic epidemije. Vlada Republike Slovenije si je prizadevala v največji možni meri upoštevati ta priporočila.

Pozdravljamo tudi zagovornikovo izvedbo javnomnenjske raziskave dojemanje in splošne izkušnje z diskriminacijo v Sloveniji v letu 2020, ki nam pokaže kako na diskriminacijo gledajo prebivalci in prebivalke Slovenije ter na katerih področji in v povezavi s katerimi osebnimi okoliščinami menijo, da do nje največkrat prihaja. Diskriminacija v državi se zdi večini vprašanih problem. Zavedamo se, da ni dovolj nasloviti zgolj posamične primere diskriminacije temveč je potrebno strmeti k njeni odpravi na sistemski ravni. S tem se pripomore k večji pravni varnosti posameznikov in posameznic ter družbenih skupin, ki so na določenih področjih v manj ugodnem položaju.

Vlada si za dosego teg cilja nenehno prizadeva v okviru svojih pristojnosti v postopku priprave predpisov, prav tako pa si prizadeva za odpravo administrativnih ovir na različnih področjih.

Za zaključek, vsem nam mora biti in ostati skupni cilj boj proti diskriminaciji oziroma preprečevanje diskriminacije ne glede na osebno okoliščino. Kot lahko vidimo iz zagovornikovega poročila diskriminacija ni nekaj, kar se dogaja drugim, temveč se lahko zgodi komurkoli med nami. Pri tem je treba imeti pred očmi zlasti najbolj ranljive skupine, ki so v poročilu posebej izpostavljene in potrebujejo našo dodatno skrb in pozornost v izogib nastajanju novih krivic in neenakosti. Hvala.

Najlepša hvala. Iz Ministrstva za zdravje je z nami državni sekretar mag. Franc Vindišar. Izvolite.

Ja, spoštovana predsedujoča, hvala lepa za besedo. Spoštovani zagovornik, spoštovane poslanke in poslanci, kolegice in kolegi, vsi prisotni. Dovolite, da na kratko povzamem tudi aktivnosti Ministrstva za zdravje, ki je v času epidemije covid prejelo na stotine vprašanj in telefonskih klicev različnih fizičnih oseb, ki so zahtevale odgovore na vprašanja ali pojasnila v zvezi z ukrepi.

V največji možni meri smo na ta vprašanja ali pojasnila v zvezi z ukrepi. V največji možni meri smo na ta vprašanja odgovarjali oziroma skušali zagotoviti informacije, ki so jih želeli. Vsi ukrepi, ki smo jih sprejemali so imeli cilj zmanjševanju števila okužb hospitalizacij in smrti zardi covid 19.

Posebej naj se dotaknem tudi nacionalne strategije cepljenja, ki je med prednostne skupine uvrščala zdravstvene delavce in sodelavce, zaposlene in oskrbovance v domovih starejših občanov ter osebe p starosti, kajti prav starost je najpomembnejši dejavnik tveganja za težji potek bolezni.

Glede postopkov diskriminacije naj omenim dostop stanovalcev domov starejših občanov do bolnišničnega zdravljenja. Vsi ti stanovalci, ki so to potrebovali so to bolnišnično oskrbo tudi prejeli. Presoja o potrebi glede bolnišničnega zdravljenja je v domeni pristojnosti zdravnika, ki pacienta obravnava.

Posebej smo se dotaknili tudi postopka diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti zaradi prepovedi krvodajalstva. V tem primeru zaprosili za stališče razširjen strokovni kolegij za transfuzijsko medicino, ki nam je tudi sledil s ciljem, da je zagotavljanje varne krvi brez kakršnekoli diskriminacije.

Pri zakonskih predlogih smo pri zakonu o dolgotrajni oskrbi sledili in se pogovorili z zastopnikom. Zakon je trenutno v parlamentarni obravnavi.

Na področju duševnega zdravja smo pripravili novelo zakona o duševnem zdravju, ki bo temeljila predvsem na uresničitvi dveh odločb Ustavnega sodišča. Ta zakon je trenutno v obravnavi na Ministrstvu za zdravje. V nekaj tednih bo v javni razpravi.

Tudi na področju zakona o nalezljivih boleznih je Ministrstvo za zdravje sledilo odločbi Ustavnega sodišča, predvsem pri korekciji 39. člena. Zakon žal ni šel skozi parlamentarno proceduro.

Pomembno delo se dogaja tudi na področju pripadnikov romske skupnosti, jer Ministrstvo za zdravje skupaj s centri za krepitev zdravja zagotavlja posebno pozornost do oskrbe Romov. Vključena je pozornost predvsem na področju nosečnic od mladih deklet in pa otrok, tako da je bilo veliko aktivnosti izvedenih tudi na področju cepljenja, kajti prav ta skupina je bila ocenjena kot posebno tvegana skupina. Skupaj z Zvezo Romov in pa romskimi svetniki smo povečali napore za cepljenje in dosegli zadovoljivo precepljenost tudi v tej skupini.

Na področju duševnega zdravja je posebej izstopalo duševno zdravje otrok in mladostnikov, zato smo že v začetku leta uspeli zagotoviti dodatne posteljne kapacitete za akutno nadomestitev teh otrok. Zgotovili smo odprtje dnevnega, dnevne bolnišnice in razširili centre za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Aktivnost so bile izvedene tudi na področju kadrov. Zagotovljena so sredstva za specializacije 30 kliničnih psihologov v letih 2021 do 2023.

Na področju interspolnih, problematike interspolnih ljudi v medicinskih postopkih deluje interdisciplinarni konzilij v okviru univerzitetne psihiatrične klinike, kjer so v letu 2020 uspeli s pravno ureditvijo tega konzilija tako da je zdaj formalno privitu konzilija tudi urejena. Ministrstvo ocenjuje, da je v Republiki Sloveniji za zdravstveno obravnavo transpolnih oseb dobro poskrbljeno. Ambulanta za spolno zdravje je dobro dostopna, za zdravstveno obravnavo transpolnih oseb deluje v okviru univerzitetne psihiatrične klinike konzilij, ki je tako tudi formalno urejen. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Iz Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport mislim da ni še zmeraj nikogar. Potem pa vabim k besedi mag. Gregorja Jagodiča, sekretarja v službi za kulturne raznolikosti in človekove pravice iz Ministrstva za kulturo. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Z Ministrstva za kulturo nimamo posebnih dopolnil k poročilu. Z njim sodelujemo, se odzivamo in upamo, da bo tako sodelovanje tudi naprej. Hvala.