Spoštovane kolegice in kolegi, začenjam 121. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da so zadržani in se seje danes ne morejo udeležiti naslednji člani, g. Jelinčič, mag. Rajh in gospa Sukič. Na seji kot nadomestni člani sodelujejo poslanka mag. Karmen Furman, nadomešča gospoda poslanca Janeza Moškriča in gospa poslanka Nada Brinovšek, nadomešča poslanca gospoda Doblekarja. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednika Republike Slovenije, kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade ter Državnega sveta. Vse navzoče prav lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Dne 3. november ste prejeli še obvestilo o razširitvi dnevnega reda, tako se dnevni red seje razširi še z naslednjo točko dnevnega reda »Sofinanciranje stalnega člana COSAC v obdobju 1. 1. 2022 do 31. 12. 2023. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predloga za spremembo dnevnega reda je v skladu s 154. d členom Poslovnika Državnega zbora določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem in z razširitvijo.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA EKONOMSKE IN FINANČNE ZADEVE, Bruselj, 9. november. Gradivo smo od vlade prejeli 4. novembra na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlade v zadevah Evropske unije. Naprošam državno sekretarko na Ministrstvu za finance, dr. Katjo Lautar, da nam predstavi izhodišče za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju sveta.

Hvala lepa. Dobro jutro tudi z moje strani. Danes bi vam želela predstaviti Izhodišča za zasedanje Sveta ECOFIN, kot je bilo že povedano. Dan pred tem bo zasedala tudi Euroskupina, prav tako pa bo tokrat ob robu ECOFIN-a potekal tudi ministrski dialog z državami evropskega združenja za prosto trgovino in makroekonomski dialog ne katerem bodo izmenjana mnenja predsedstva Sveta EU, Evropske komisije, ECB in socialnih partnerjev na temo digitalne transformacije v kontekstu okrevanja. Prva točka, v kateri bodo ministri uvodoma opravili prvo orientacijsko razpravo je zelo pomembna in sicer Razprava o izvajanju mednarodnih standardov basel. Evropska komisija je 27. oktobra sprejela prva revidirana bančna pravila za Evropsko unijo, ki jo sestavljajo različni zakonodajni elementi, Predlog za spremembo uredbe v kapitalskih zahtevah ter ločeni zakonodajni Predlog za spremembo uredbe o kapitalskih zadevah na področju reševanja, tako imenovana verižna struktura oziroma »daisy chance«. Nova pravila naj bi zagotovila, da bodo banke v Evropski uniji postale odpornejše na morebitne prihodnje ekonomske šoke, hkrati pa bodo prispevale k okrevanju Evrope po pandemiji COVID-19 in kar je že najvažnejše prehodu na podnebno nevtralnost. S tem bo dokončano tudi izvajanje sporazuma basel 3 v EU, ki so si ga EU in njene partnerice iz skupine G 20 dosegle v okviru baselskega odbora za bančni nadzor. Ti zakonodajni predlogi pomenijo torej zadnji korak v tej reformi bančnih predpisov. Dosje za EU in tudi v času predsedovanja Slovenije zelo pomemben, predstavlja pomemben gradnik pri označevanju tveganj in je s tem pomemben prispevek k dokončanju bančne unije. Seveda Republika Slovenija kot predsedujoča bo pri tem dosjeju lahko začela razpravo na Svetu EU in prispevala k hitrejši implementaciji tega zakonodajnega predloga. Glede na kompleksnost dosjeja splošnega pristopa do konca decembra ni mogoče pričakovati. V nadaljevanju bodo ministri izmenjali mnenja o prihodnosti okvira ekonomskega upravljanja. Vsi vemo, da v prihodnjih letih smo pred izzivi, ker se bodo javno finančni primanjkljaji po krizi odpravljali lahko na način samo tako, da se ne ogrozi okrevanja, hkrati pa se omogoči zadostno raven investicij, ki naj bi izboljšale produktivni potencial gospodarstva ter omogočile zeleni in digitalni prehod. Na tokratnem zasedanju Sveta ECOFIN se pričakuje predvsem prva predstavitev sporočila Evropske komisije in določitev časovnice za nadaljnjo razpravo. V tej temi naj bi se razpravljalo o predvideni časovnici do julija in do takrat naj bi imeli tudi neke smernice kako bo z delovanjem tako imenovanega fiskalnega okvirja tudi v prihodnosti. Slovenija tukaj meni, da fiskalna pravila so pomembna, vendar pa ne bi smela ovirati gospodarskega okrevanja, ko bodo fiskalna pravila ponovno uvedena moramo najti način znotraj obstoječega pravila za podporo produktivnim naložbam. Prav tako je pomembno, da dovolimo fiskalne poti za posamezne države, ki se bodo srednjeročno podpirale z okrevanjem. S pregledom veljavnim fiskalnih pravil in ekonomskim upravljanjem pa smo mnenja, da so tako kot cela Evropa, izboljšave trenutnega fiskalnega okvirja smiselne a je potrebna temeljita natančna razprava na politični, tehnični ravni in tudi predvsem z vsemi deležniki. Torej, podpiramo to intenzivno razpravo in tudi sami aktivno prispevamo k tej razpravi. Nadalje imamo točko, ki je tudi zelo pomembna Stanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost. Sedaj vemo, da so načrti za okrevanje in odpornost posredovale skoraj vse države, se pravi 26 držav, razen Nizozemske. Tekom predsedovanja Slovenije, smo potrdili že 22 načrtov, na tej podlagi je Evropska komisija izplačala tako imenovani avans 17 državam, tudi Sloveniji in na tej točki bo Evropska komisija predstavila tako imenovan proces zadolževanja za namen izvajanja »Next generation EU«. Lahko povem, da tudi septembra 2021 je komisija že izdala takrat za 54 milijard dolgoročnih obveznic. Temu je oktobra sledila še prva izdaja zelenih obveznic v znesku 12 milijard. Evropska komisija bo v nadaljevanju na ECOFIN-u predstavila tudi sporočilo o cenah energije, kjer je povzet nabor orodij, ki jih lahko EU in njene države članice uporabimo za obravnavo neposrednega učinka trenutnega porasta cen energije, ki kot vemo je posledica izjemnih globalnih razmer in dodatno okrepimo odpornosti za prihodnje šoke. Finančni ministri bodo v okviru svojih pristojnosti izmenjali mnenja o problematiki rasti cen energije in vplivu na inflacijo. Slovenija trenutno še meni, da gre za specifičen pojav. Pozorno spremljamo vse nadaljnje aktivnosti. Predstavili bomo tudi prve korake o katerih se že pogovarja v Sloveniji. Napovedi pa vendar kažejo, da se bodo cene spomladi 2022 stabilizirale. Prav tako je potrebno pozorno še naprej spremljati dinamiko inflacije. Odobrili bomo tudi sklep o prihodnosti evropskega semestra v kontekstu mehanizma za okrevanje in odpornost. Slovenija te sklepe podpira in menimo, da je ponovno potrebno vzpostaviti ključne elemente EU semestra, predvsem v povezavi z izvajanjem Načrta za okrevanje in odpornost. Ministri se bodo seznanili tudi s statističnem področjem in delovanjem v letu 2021. Na tej osnovi bomo sprejeli o statističnih podatkih za leto 2021 in Slovenija lahko podpre ta osnutek sklepov, ki je bil oblikovan na osnovi predloženih poročil. Seznanili se bomo s potekanjem srečanja finančnih ministrov, guvernerjev centralnih bank skupine G 20 in letnega srečanja mednarodnega denarnega sklada. Na koncu pa nam bo predsednik evropskega računskega sodišča predstavil Letno poročilo o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2020, ki je bilo objavljeno konec oktobra. Kot vemo Evropsko računsko sodišče letno revidira prihodke in odhodke EU-ja, prouči ali je zaključni račun zanesljiv, ali so prihodkovne in odhodkovne komponente skladne z veljavnimi pravili in revizorji so tudi letos ugotovili, da je Zaključni račun EU-ja resničen in pošten prikaz finančnega položaja EU.

Dovolite še besedo o Evroskupini. Ta bo zasedala dan prej. Seveda tudi tukaj se bomo kot aktivni člani Evroskupine izmenjali mnenja o makroekonomskih razmerah, vključno z inflacijo in prihodnjimi obeti. Nadaljevali bomo razpravo o digitalnem Euro, v razširjenem formatu pa bomo tudi odprli okvir ekonomskega upravljanja ter obravnavali napredek na področju dokončanja bančne unije. Hvala.

Hvala Državni sekretarki, dr. Lautarjevi, za predstavitev. Zdaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev. Prvi se je k besedi javil Andrej Černigoj. Pripravi naj se Nik Prebil.

Spoštovani gospod predsedujoči. Hvala za besedo. Spoštovani ostali prisotni, kolegice in kolegi. Najprej bi se izredno rad zahvalil za zelo dobro in obsežno poročilo, ki nam je bilo dostavljeno in iz katerega lahko vidimo tudi razsežnosti vseh pogajanj, ki se bodo vršile v Bruslju. Naj izpostavim na začetku, da je naslednji teden za Ministrstvo za finance, je v bistvu je kar zahteven teden, saj bodo v bistvu kar več potekanj potekalo, sedaj govorimo za ekonomske in finančne zadeve, potem v drugem sklopu, v drugi točki, pa bomo obravnavali tudi sam proračun Evropske unije.

Naj se zdaj vrnem k prvi točki, tukaj bi izpostavil par zadev. Zelo podrobno spremljam izvajanje projekta Basel III. Tukaj se strinjam s stališčem Republike Slovenije, da je treba čimprej implementirati standarde Basel III, ker ta implementacija in te reforme bodo namreč okrepile verodostojnost pri izračunavanju tveganj prilagojenih sredstev in izboljšale primerljivost kapitalskih količnikov bank. Vemo, da v bistvu nekako sigurnost bank pomeni tudi sigurnost prihrankov za državljane Evropske unije, predvsem pa tudi neko stabilnost in mirnost bančnega sistema. Tudi podpiram, da je treba ohraniti obstoječe načelo CRR, da so tveganja v hčerinskih bankah, v čezmejnih bančnih skupinah zadostno pokrita s kapitalom in predvsem to si želim, si želim, tudi pogovorov z drugimi kolegi iz celotne Evrope, si želim, da bi Slovenija kot predsedujoča, mogoče ta dosje tudi zaprla, čeprav kakor razumem je to malček možnosti, me pa vseeno navdaja malo večji optimizem, ker naslednja država, ki bo predsedovala, to je Francija, nekako vzpodbuja Slovenija, da čim več dosjejev zapre, ker bodo oni potem v času svojega predsedovanja imeli tudi predsedniške volitve. Kar se tiče pregleda ekonomskega upravljanja, tukaj se ponovno strinjam s stališčem Republike Slovenije. Mislim, da je to stališče zelo pomembno, to je tukaj omenjeno kot možna razprava, ampak mislim, da je fiskalno pravilo pomembno, vendar to fiskalno pravilo ne bi smelo ovirati gospodarskega okrevanja in predvsem bomo morali tudi v prihodnosti gledati in dajati podporo produktivnim naložbam. Zdaj, kar se pa tiče, še dve točki imam, izvajanje mehanizma za Okrevanje in odpornost. Tukaj me veseli, da Evropska komisija bo predstavila stanje izvajanja mehanizma za Okrevanje in odpornost. Evropski komisiji je te načrte posredovalo do sedaj že 26 članic. Kot ste že omenili, razen Nizozemske. Zdaj, tukaj v poročilu piše, da je potrdil že 19 načrtov, če sem vas pa prav razumel je potrdil do danes 22 načrtov, kar je to, samo še toliko bolj vzpodbudno, kot je napisano v poročilu. Na podlagi tega pa je Evropska komisija izplačala pred financiranje že 17 državam. Tako, da v bistvu lahko rečemo, če potegnemo črto, da države članice so se na izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost zelo dobro pripravile, so dala zelo dobra poročila in v bistvu to izplačilo pred financiranja se že 17 od 27 je tudi že zgodilo. Zdaj, če gremo naprej. Tukaj, kako pomembno, tudi sedanja vlada in Republika Slovenija, kot predsedujoča Svetu EU, v bistvu kako pomembna tema je gibanje cen energije. To pomeni, da se o tem ne pogovarjajo samo na Ministrstvu za infrastrukturo, ampak tudi na različnih drugih področjih in me veseli, da bo tudi to na finančnem ministrstvu pomembna tema. Tako, da prav z velikim veseljem bom spremljal Evropsko komisijo, ki bo predstavila sporočilo o cenah energije, predvsem pa bi tukaj res poudarek dal in predvsem dal opomnik, da Republika Slovenija v svojem stališču je treba poudariti in tukaj je treba tudi to doseči, da vsa tista špekulativna podjetja, ki so s špekulacijami nekako tudi povzročila tudi ta dvig cen, da tem podjetjem je treba stopiti na prste oziroma poskrbeti, da v prihodnosti ne bodo v bistvu prejemniki kakršnihkoli subvencije. Zdaj, čisti za konec, mene veseli, da bo en dan prej zasedanje Evroskupine, 8. novembra, tukaj pa imam tudi vprašanje. Nahajamo se v času kriptovalut in tako naprej. Omenili ste digitalni euro, pa me zanima, če mogoče že veste, kakšna časovnica, mislim, da bi morala Evropa čim prej stopiti tudi na to pot, jo začeti, ker kot Evropa ne smemo zaostajati za razvojem tudi na tem področju. Pa me zanima, če imate kakšno časovnico kako daleč so že ta pogajanja in morebiti, če imamo kakšen datum. Mi vemo, da smo euro s 1. 1. 2007 dobili, če se ne motim. Kdaj bomo pa mogoče dobili digitalni evro? Hvala vam za pozornost.

Hvala kolegu Černigoju. Besedo ima sedaj Nik Prebil.

Hvala lepa predsednik, kolegice, kolegi, državna sekretarka, dobro jutro. Jaz v bistvu imam samo eno vprašanje v okviru tega sklopa papirjev tukaj in izhodišč, ki jih bo imela vlada na ECOFIN-u oziroma Republika Slovenija. Sicer me zanima pri tej točki, kjer navajate pregled trenutnih zakonodajnih predlogov. Zgolj, pač piše, da boste predstavili, zdaj jaz sem že ene parkrat na tem odboru povedal, da pač to zame niso izhodišča in pa predlogi in da pač želim, da vlada o teh dokumentih napiše vsebino, torej kakšni so ti napredki in kaj boste tam povedali. Ker Državni zbor vam ne more dajati mandata, da se pač tam pogovarjate v imenu republike, če ne vemo o čem se boste pogovarjali. Tako, da prosim, da tudi v teh točkah, kjer gre vseeno za točko razno in verjetno zadevo, ki je pač nek standardni del tega, da pač napišete torej, kakšen je bil napredek, ker to mene resnično zanima, kaj je v okviru slovenskega predsedovanja na področju finančnih storitev bilo narejeno. Kar se tiče, ekonomskega upravljanja in fiskalnega pravila. Zdaj tukaj vi pišete, da pač o uvedbi fiskalnega pravila, ki vsi vemo, da se bo zgodilo prej ali slej, da bo to nazaj. Seveda je važno kakšen bo dogovor, v kakšni meri bo to fiskalno pravilo stopilo nazaj v veljavo in da mislim, da je dokaj nerealno, da pišete, da je to pomembno a ne bi smelo ovirati gospodarskega okrevanja. Mislim, da te stvari, v tej smeri, kot so veljale do sedaj oziroma do pandemije, pač enostavno niso mogoče, da ne bodo zavrle gospodarskega okrevanja, ker vsi vemo, koliko več so države članice zadolžene za to, da gospodarstvo deluje v tej meri, kot deluje zdaj. Tako, da je nekako to hvalisanje za ogromno gospodarsko rastjo in ne vem še o čem malo za lase privlečeno, ker vsi vemo, da to temelji zgolj in samo na zadolževanju. Če bi fiskalno pravilo danes še veljalo, tega ne bi bilo. Zato me zanima, ali bo Slovenija do te mere zagovarjala sprostitev fiskalnega pravila glede na to, da tukaj malce nakazujete na to. Me to zanima, ker preden smo prišli v krizo je bil to predlog vlade Marjana Šarca, da se fiskalno pravilo prilagodi, pa vemo kakšen pogrom in kakšno nasprotovanje je predvsem s tiste strani prišlo. S strani takratne opozicije. Da bomo sesuli finančni trg in pa gospodarstvo v Sloveniji. Toliko, kar se tiče tega. Mogoče še komentar o evropskem semestru, tukaj bom rekel, da sem vesel, da gre zadeva v smer, da se vrne poročilo evropskega semestra, mislim, da je to za Slovenijo in še marsikatero državo članico pomemben dokument, želel bi sicer si, da se priporočila tega evropskega semestra malo bolj upoštevajo in malo bolj izvajajo, tako da tukaj, kar se tega tiče se strinjam s stališčem, kjer piše, da se ponovno vzpostavijo elementi evropskega semestra tudi v okviru izvajanja Načrtov za okrevanje in odpornost, ker ti dve stvari se po mojem mnenju se bosta, po mojem mnenju, bolj kot kdaj koli prej povezovale in bi bilo smiselno, da se to, kar je priporočeno v evropskem semestru tudi upošteva.

Zgolj samo še en kratek komentar na prejšnje izvajanje. O spodbudi Francije za zapiranje dosjejev. Zdaj bolj kot to, je verjetno dejstvo, da Francija najpomembnejše dosjeje Sloveniji jemlje. Ne bom odpiral tukaj teme zakaj, pa kako, ker pač vsi vemo zakaj, ampak dejstvo je, da je Francija kot ena od vodilnejših držav članic, če lahko tako rečem, v Evropski uniji, seveda po eni strani začutila moč umika Merklove s tega položaja, po drugi stran, pa ja, bližajo se volitve v Franciji in oni želijo na neki večji meri narediti dosežke in še to zgolj v prvem delu svojega predsedovanja. Iz tega razloga pa tudi iz razloga, da se marsikdo na evropskem političnem parketu ne strinja s tem kar počne ta vlada, pač nekatere dosjeje umikajo. Vsaj take informacije imam jaz. Tako, da samo, ker ne želim, res, da se na tem odboru, ki je po mojem mnenju, eden pomembnejših, glede na to, da gre vsa evropska zakonodaja čez ta odbor, pogovarjamo tako malo površno in delamo neko propagando lastnim političnim strankam. Hvala lepa.

Hvala poslancu Prebilu. Nekaj iztočnic je bilo, tako da državna sekretarka, dr. Katja Lauter, besedja je vaša.

Hvala lepa za vprašanja, za komentarje. Dovolite, da začnem na zadnji točki, ki je bila ravnokar omenjena s stran poslanca na prvi točki Basel III in pa komentarjem o dosjejih. Predsedstvo si na začetku svojega predsedovanja, vsaj tekom let, kar jaz delam z Evropsko komisijo, pa to jih ni malo, zastavi neko realno časovnico, po kateri dela. Vendar pa predloge ne piše predsedstvo. Predloge, tudi zakonodajnih aktov, ki jih omenjate, daje naprej komisija in vsak zakonodajni akti poteka po nekem določenem trialogu, ki je popolnoma podoben, kakor v Sloveniji. Na koncu še o usklajevanju z evropskim parlamentom. Torej, kot predsedstvo nimamo vpliva kdaj bo komisija dala naprej kakšen zakonodajni akt. Ker zakonodajne akte piše večinoma komisija. Glede Basla smo zelo veseli, ker smo si ga postavili zelo visoko na agendo. Dovolite, da spomnim, da Basel III in pa zahteva, da bi se začelo delati na Baslu IV, izvira iz leta 2017. Sedaj pa smo v letu 2021 in smo končno dosegli nek kompromis tudi skupaj s Slovenijo in je prišlo do predstavitve tega predloga. Predlog moramo vse države zelo pozorno proučiti, ker naj ne bi pomenil povečanja kapitalskih zahtev, kar je zelo pomembno za vse. Aktivna vloga Slovenije je tukaj tudi zelo vidna tudi z vidika tako imenovanega »home host« ravnotežja, kar pomeni, da se strokovno zelo veliko vključujemo v te predloge in predvsem se kot Slovenija, verjetno ne bomo strinjali tudi z določenimi predpostavkami »out put flora« in kako se konsolidirajo posamezne kapitalske zahteve. Noben zakonodajni predlog žal ni sprejeti, bom rekla, tudi na ravni EU v parih mesecih, zato smo si zadali po objavi, ki je bila, ponovno povem 27. oktobra, torej dobrih par dni nazaj, par tednov nazaj, popolnoma realno časovnico in kjer vidimo, da bi lahko nekaj naredili je tako imenovani »quik fiks« pri »daisy chane«, se pravi tukaj bi lahko države privedle do tega, da bi že tekom našega predsedovanja, se pravi v dobrih dveh mesecih nekaj naredilo. Še enkrat, zgodovina Basla sega v leto 2017, tako da tukaj, mislim, da moramo biti realni. Glede vašega povpraševanja glede trenutnih zakonodajnih predlogov. Trenutne zakonodajne predloge, tudi vaš odbor in tudi v Republiki Sloveniji aktivno spremljate, to so v bistvu vsi prenosi, bodisi direktiv, bodisi zakonodajnih predlogov. Kaj bo komisija naprej dala se sklepa na kolidžu komisarjev in tudi mi dobimo, kot predsedstvo, zelo jasno poudarjeno. Veste, če vam odkrito povem, še danes nimam tega povzetka, pa bo v ponedeljek v Bruslju pregled narejen. Ker gre za pregled po vseh državah, ne po Sloveniji. Če po Sloveniji, pa imate, če se še prav spomnim, več kot poročanja po vseh resorjih poročanja, kje so zaostanki, kje niso. Zaostanki se seveda, po vseh državah, tudi v Sloveniji odpravljajo. Obstajajo pa še nekateri problemi, ki se jih pa tekoče rešuje in ta del, o zakonodajnih predlogih, je na ECOFIN-u vedno javen. Javen, se pove in se jasno poroča o teh zakonodajnih predlogih. Žal, kot rečeno nimam, lahko pa naslednjič, za naslednji odbor povem kakšni so zaostanki kje drugje, ker pač to ni stvar tekočega ECOFIN-a.

Dolžna sem še odgovor glede digitalnega eur-a. Res je zelo pomemben projekt, ki pa ga vodi evropska centralna banka. Seveda kot pristojna institucija. Finančni ministri in pa uslužbenci Ministrstva za finance smo seveda poleg, poteka pa v zelo jasno predstavljeni časovnici, ki je tudi javno dostopna in razpravljana v okviru svetov centralnih bank in pa odbora evropske centralne banke. Tisti rok, o katerem me sprašujete, in vse razprave, ki so jasno vnaprej določene, je leto 2024. Mi smo prosili, kot predsedstvo in tudi kot aktivno sodelujoči, da vseeno tudi finančne ministre o tej pomembni temi centralna banka obvešča in imamo približno kvartalno, bom rekla, tako imenovane seminarje, s katerim se predstavijo izzivi uvedbe digitalnega eura. Dejstvo je, zakaj nas to zanima, ker so tukaj trije razlogi o katerih se moramo tudi ko slovensko gospodarstvo in pa ekonomija ukvarjati s tem. Namreč, gre za zmanjšanje uporabnosti gotovine, gre za tako imenovano plačilno monetarno politično suverenost. Predvsem pa je treba uživati tudi zaupanje v novo digitalizacijo plačil, kjer moramo skrbeti za posameznega uporabnika. Tudi z vidika veščin in naslednjih prehodov, ki nas še čakajo. Glede ekonomskega upravljanja. Res je, tudi sama na tej temi že dolgo aktivno sodelujem. Res je, Pakt stabilnosti in rasti izhaja iz leta dvanajst, potem imamo tukaj še tako imenovani »six plus two pack«. Vse smo tudi prenesli v Slovenijo, seveda z manjšo zamudo, vendar pa razprava o spremembi fiskalnih pravic, kot navajate ni nova. Tudi pred krizo smo opravljali zelo veliko debat na to temo in od nekdaj je bila Slovenija tukaj aktivna, tako da v eni in v drugi smeri in zmeraj smo povedali tudi na tehnični ravni kaj so predlogi, ki so sprejemljivi za naprej. Dejstvo je, da je ta kriza povzročila velik eksogen šok, dejstvo je, da so se povečali dolgovi skoraj v vseh državah EU-ja, na EU ravni pa kar precej in dejstvo je, da si ne moremo zatiskati oči, da fiskalna in monetarna politika delujeta v isto smer in če gremo nazaj na enostavno napisana pravila, ki jih imamo, bo prva žrtev vseh teh pravil, zagotovo investicije. Potem bo tukaj stvar tega, kako se pač opredelimo do tega. Tudi v preteklosti smo imeli na voljo par fleksibilnosti, ki jih Slovenija žal nikoli ni mogla upravičiti zaradi tako napisanih pravil, kot so napisana v EU. Govorim o posebnih klavzulah fleksibilnosti, ki se vežejo bodisi na investiciji in tako naprej. Zagotovo bomo pripravili temeljito razmišljano stališče Republike Slovenije na to temo. Prvi odziv smo povedali in je popolnoma takšen kakor smo zagovarjali tudi v preteklih letih. Se pravi od leta 2015 naprej, da je treba najti pravo ravnotežje in se ne more tehnokratsko preračunavati na podlagi neprimerljivih spremenljivk in določati prehodne smeri, tako da upam, da tukaj bo prišlo tudi v Evropi do soglasja. Dobra stvar pa je, da je tudi komisija to spoznala in stavki, ki ste jih navajali so iz poročila komisije. Torej je to že velik korak naprej, da tudi komisija vidi, da bo treba nekaj narediti s fiskalnimi pravili. Glede inflacije in tega, se strinjam z ugotovitvijo, da je zelo dobro, da se o tem razpravlja tudi na parketu finančnih ministrov in pa Centralne banke, se pravi ECB-ja. Velja omeniti, da recimo, tudi v Sloveniji, ki nas najbolj tangira, opažamo to visoko rast cen energentov in dve tretjine od tega odpade na cene naftnih derivatov in kot veste je vlada že predlagala prvo spremembo na to temo. Prav tako se delno že povišujejo nekatere cene poltrajnega blaga, rast storitev cen ostaja nizka in tako naprej in tako naprej. Dejstvo je, da je treba okrepiti zavedanje o tem in se ustrezno odzvati. Evropa nam je predlagala v katero smer lahko gremo in to se lahko pač aktivno razpravlja in preučuje, seveda pa tudi tukaj vemo, da inflacijska pričakovanja so zelo pomembna in da evropska centralna banka v sklopu izvajanja monetarne politike ima svoje cilje, ki jih transparentno zasleduje in del evro območja je tudi Republika Slovenija. Hvala.

Hvala državni sekretarki dr. Lauter. Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve, ki bo v Bruslju, 9. novembra, in jih, podrl.«

Začenjam glasovanje. Glasovanje je končano.

Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (Nihče).

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA EKONOMSKE IN FINANČNE ZADEVE, PRORAČUN, BRUSELJ 12. NOVEMBER. Gradivo smo prejeli od Vlade 4. novembra na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlade v zadevah Evropske unije. Vljudno naprošam državno sekretarko na Ministrstvu za finance, dr. Katjo Lautar, da nam predstavi izhodišča slovenske delegacije na zasedanju sveta.

Hvala lepa. Torej, spoštovani, predsednik, poslanke, poslanci tudi tokrat je pred nami velik izziv ta teden in sicer dnevni red tokratnega zasedanja veleposlanikov na trialogu, ki bo potekal v petek v Bruslju. V posebno čast mi je, da je z mano tudi kolegica, ki neposredno vodi ta pogajanja v imenu Ministrstva za finance in v imenu Republike Slovenije in odgovarja na vsa vprašanja, se pravi, popolnoma vsem v evropskem parlamentu in veleposlanikom. Torej, proračun za leto 2022 predstavlja drugo leto novega tako imenovanega finančnega okvirja od let 2021 do 2027. Komisija je za leto 2022 predvidela predlog proračuna v višini 166,3 milijarde evrov v pravicah za prevzem obveznosti in 168,1 milijarde evrov v pravicah za plačila. Predlog je v pravicah, torej za prevzem, obveznosti višji za 2 odstotni točki, od letošnjega proračuna, v pravicah za plačila pa malo manj, za 1,9 odsotne točke od proračuna 21. Svet je že v mesecu septembru letos izglasoval predlog, ki je nižji od predloga komisije in sicer za 1,4 milijarde evrov v pravicah za prevzem obveznosti in za 724 milijonov evrov v pravicah za plačila. Pri tem pa smo zagotovili, svet je zagotovil dovolj veliko rezervo za izvrševanje plačil med letom. Evropski parlament je jeseni izglasoval predlog proračuna, ki presega celo predlog komisije. V primerjavi s predlogom sveta je i izglasoval 4,1 milijarde višji proračun v pravicah za prevzem obveznosti in za 2,5 milijarde višji proračun v plačilih. Kljub temu sta obe instituciji soglasni glede temeljnih prioritet v proračunu EU-ja za leto 2022, razhajata se pa tako kot vedno v višini zneskov namenjenih posameznim politikam programom in tudi glede stališča do predloga velikega števila dodatnih zaposlitev na katerih vztraja evropski parlament. Na izglasovani obseg proračuna za leto 2022, bo kot vsako leto vplival tudi dogovor o rešitvah za leto 2021. Predvsem s predloga dopolnitve številka 5, 6, ter predlog številka 1 za spremembo predloga proračuna 2022. Slovenija vsem tem navedenim predlogom v obravnavah na Svetu ni nasprotovala. Kar se tiče pogajanj z evropskim parlamentom je končni kompromis za Slovenijo sprejemljiv, v kolikor odraža temeljne prioritete Slovenije. Mogoče, če vas posebej zanima, lahko še predstavim stališče Republike Slovenije, ki je nadaljnja osnova za pogajanja, ker kot rečeno pogajanja še potekajo. Intenzivno delo nas čaka še cel ta teden v Bruslju, tudi za to, da se proračun 2022 lahko sprejme. Hvala