Spoštovane gospe in gospodje, lepo pozdravljeni. Pričenjam 64. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da nihče od članov in članic odbora ni zadržan in se današnje seje nebi mogel udeležiti. Prejel pa sem eno pooblastilo, in sicer poslanec Janez Moškrič nadomešča poslanca Franca Rosca iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora. V poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE DOPOLNJEN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023.

Odbor bo dopolnjen predlog državnega proračuna obravnaval na podlagi 160. člena Poslovnika Državnega zbora, v skladu s katerim matično delovno telo lahko svoje amandmaje vloži najkasneje tri dni pred sejo Državnega zbora ter se opredeli do dopolnjenega predloga proračuna in do vloženih amandmajev. Seja Državnega zbora bo, kakor veste, 15. novembra.

Sejo odbora sem sklical v skladu z dogovorom, sprejetim na 120. seji Kolegija predsednika Državnega zbora z dne 5. novembra letos ter časovnim potekom obravnave dopolnjenega predloga proračuna. Predlagateljica dopolnjenega predloga proračuna je Vlada.

Na sejo so vabljeni predstavnice in predstavniki Vlade Republike Slovenije, Ministrstva za finance, urada za makroekonomske analize in razvoj, Fiskalnega sveta, Sodnega sveta in Državnega sveta.

Kot dodatno gradivo ste prejeli: dopis s časovnim potekom obravnave predloga sprememb proračuna in dopolnjenega predloga proračuna, pripombe Inštituta 8. marec in popravek dopisa z dne 8. novembra, dopis Ustavnega sodišča z dne 8. novembra, stališče Vlade do mnenja Državnega sveta Republike Slovenije k predlogu proračuna za leto 2023 z dne 10. novembra in pregled amandmajev z dne 11. novembra.

Kolegice in kolegi, preden začnemo, mi dovolite samo kratek opomnik. Mi smo proračun za leto 2023 že obravnavali na 62. nujni seji Odbora za finance, ki je bila 22. oktobra letos. To, kar danes počnemo, je obravnava dopolnjenega predloga proračuna, ki ga je pripravila Vlada. In kolikor ste lahko videli, gre za minimalne popravke oziroma minimalne dopolnitve predloga proračuna za leto 2023. zato predlagam, da v skladu s tem dejstvom tudi opravimo splošno obravnavo, potem pa preidemo na razpravo o posameznih amandmajih.

Uvodne predstavitve bomo naredili po naslednjem vrstnem redu: Vlada, Državni svet, Fiskalni svet, odgovor Vlade na mnenje Fiskalnega sveta, Urad za makroekonomske analize in razvoj in Sodni svet.

Začenjamo torej s predstavnikom Vlade, to je finančni minister gospod Andrej Šircelj.

Prosim.

Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovani predsednik Fiskalnega sveta, spoštovani predstavniki Sodnega sveta, spoštovane gospe in gospodje, kolegi in kolegice, spoštovane poslanke in poslanci.

Proračun za leto 2023 je pripravljen v času, ki ni običajen, predvsem zaradi tega, ker je to čas epidemije oziroma čas, ko so v veljavi posebni ukrepi na zdravstvenem področju. Tudi so bili posebni ukrepi na ekonomskem in finančnem področju. Vendar te posebne okoliščine, v katerih danes živimo in v katerih je bil pripravljen tudi proračun, nam dajejo seveda možnost, da poleg tega, da pripravimo finančno vzdržen proračun, da v tem proračunu začrtamo tudi prihodnji razvoj v letu 2023 in ta prihodnji razvoj temelji na naslednjem.

Prvič. Na zelo visokem odboju v gospodarski rasti v letošnjem letu in tudi v naslednjih letih. Kot vemo je zadnja napoved gospodarske rasti Evropske komisije za leto 21 6,4 odstotka, v letu 23 se ocenjuje na 3,5 odstotka. To je vsekakor več kot je v poprečju evropskih držav. To je vsekakor več kot je v povprečju evropskih držav. Tako ima recimo evrska država za leto 23 se pravi evro območje predvideno rast 2,4 odstotka, za leto 23 v Sloveniji je ocenjena rast evropske komisije na 3,5 odstotka. Ravno tako je eden najpomembnejših makroekonomskih kazalcev to je dolg vzdržen. Tendenca dolga je znižanje na 76 odstotkov bruto družbenega proizvoda v letu 2023 medtem, ko ima evro območje v poprečju ta dolg ocenjen za leto 23 okoli 100 odstotkov. To seveda pomeni, da je Slovenija v boljšem položaju kot je povprečje evropskega evro območja, kar z drugimi besedami pomeni, da so bili ukrepi, s katerimi rešujemo gospodarstvo in delovna mesta v okviru epidemije toliko uspešni, da enostavno danes imamo zelo nizko stopnjo rast nezaposlenosti in tudi v prihodnje Slovenija bo zniževala nezaposlenost na 4,4 odstotka medtem, ko evro območje 7,3 % naj bi imeli stopnjo brezposelnosti. To seveda pomeni, da smo če želite v prvi polovici teh držav in seveda to nas lahko navdaja z optimizmom. Ne zaradi tega, ker bi to mi rekli, ker bi rekla ta Vlada, ne zaradi tega, ker bi reklo Ministrstvo za finance, ampak zaradi tega, ker tako ocenjuje in napoveduje Evropska komisija. Podobno napovedujejo tudi IMF, podobno tudi OECD in tako naprej. Skratka, to so mednarodne institucije. Tukaj lahko seveda povemo, da proračun za leto 2023 vsebuje številne investicije na različnih področjih. Najpomembnejše so investicije na področju zdravstva, pomembne so tudi investicije na področju infrastrukture tako cestnega omrežja kot železniškega omrežja ter seveda investicije v okolju prijazne projekte in v digitalne projekte, kar je tudi v skladu z načrtom za okrevanje in razvoj. Pričakujejo se seveda tudi določene investicije na področjih, kjer so bila nekoliko v preteklosti zapostavljene to je na področju šolstva, socialnega varstva, predvsem skrb za starejše občane in to je tisto, kar je izredno pomembno. In nisem omenil ene institucije, ki na nam ravno tako kaže optimističen razvoj to je Umar, na podlagi katerih podatkov je tudi proračuna z leto 23 tudi narejen in tudi Umar nam določa rast v višini 3,3 odstotka v letu 23 in 6,1 odstotka v letu, v tem letu, v letu 2021. Z drugimi besedami tendence, trendi razvoja vseh teh mednarodnih in domačih inštitucij so seveda podobni. S tem bomo zagotovili seveda tudi večjo odpornost in tukaj pričakujemo tudi večje prihodke, ki bodo znašali v bilanci prihodkov 11,8 milijarde, bilance prihodkov in odhodkov. In bodo za 9,2 % večji, kot so prihodki bili v letu 2019. Namenoma primerjam te prihodke z letom 2019, ker leto 2019 je bilo leto, ko ni bilo Covid krize. In ocenjujemo seveda, da bomo že v tem letu, koncem tega leta smo že prišli na to raven v določenih sektorjih, tudi glede prihodkov, vsekakor pa v letu 2022. Na področju investicij, če jih še enkrat omenjam, bodo te investicije večje za približno eno tretjino kot v letu 2019. Ravno tako se predvideva rast v višini, bom rekel, rast tudi nekaterih odhodkov. Tukaj moramo seveda pa povedati, da bo ta rast glede na prihodke znatno manjša, ker bomo dejansko v bilanci prihodkov in odhodkov primanjkljaj zmanjšali na 2,7 % bruto družbenega proizvoda. Mi vemo, da je bil ta primanjkljaj v prejšnjih letih znatno višji in seveda to pomeni, da bomo primanjkljaj zmanjševali. Pravzaprav gremo tukaj že v smer tako imenovanih maastrichtskih kriterijev. Znižuje se tudi odplačilo dolga glede na bruto družbeni proizvod. Nenazadnje, kot sem že omenil, tudi Evropska komisija postavlja to v leto 2023 na 76 % bruto družbenega proizvoda. Te ocene so po mojem, po moji oceni, po oceni Ministrstva za finance in vlade realna, realne, seveda ob upoštevanju, da je tveganje vsekakor za dosego teh ciljev odvisno od zdravstvene situacije v državi. Zdravstvena situacija v državi pa je odvisna predvsem od cepljenja oziroma precepljenosti prebivalstva. Tako da s tega zornega kota je največje tveganje je še vedno Covid kriza. Tukaj lahko seveda povemo, da računamo, da bo v letu 2022 še veljala oziroma je že določeno, da velja odstopna klavzula glede odhodkov. V letu 2023 ob normalnih razmerah se to ne pričakuje, čeprav o tem danes ni nič odločeno, tudi na ravni Evropske komisije. Lahko seveda tudi povem, da se je v Evropski komisiji začela razprava o fiskalni politiki, bolj natančno o fiskalnih pravilih. Zaenkrat so bila izražena pričakovanja in seveda tudi temeljne predpostavke fiskalnih pravil, tudi realnosti sedanjih fiskalnih pravil. Govorimo seveda o inflaciji, dolgu in saldu sektorja države oziroma ali ima država primanjkljaj ali presežek v svojih bilancah. Tukaj ocenjujemo in želimo s tem proračunom doseči predvsem to, da se fiskalna politika osredotoči na to, da se zagotavlja gospodarska rast, takšna kot je danes oziroma kot je napovedana, da se ne povečuje nezaposlenost, da se zagotavljajo delovna mesta in da s fiskalnimi pravili, s fiskalno politiko, kakorkoli že ne vplivamo na to, da bi fiskalna politika zmanjševala gospodarsko rast ali povečevala nezaposlenost. Ob tem naj poudarim še to, da je finančni sistem stabilen, kapitalska ustreznost bank je ustrezna, slabi krediti oziroma so na minimumu tudi po zagotavljanju Banke Slovenije, kar pomeni, da je finančni sistem v celoti stabilen in v tem okviru mislim oziroma ocenjujem, da je proračun za leto 2023 stvaren in realen.

Hvala gospod minister. Sprašujem ali je v dvorani prisoten predstavnik ali predstavnica Državnega sveta? Ni, zato nadaljujemo s Fiskalnim svetom. Besedo dajem predsedniku Fiskalnega sveta, gospodu Davorinu Kračunu. Prosim.

Spoštovani gospod predsednik, gospod minister, visoki zbor.

Fiskalni svet je pripravil celovito oceno proračunskih dokumentov in zato mi danes dovolite, da samo predstavim dva poudarka, ki se nanašata na leto 2023. Primanjkljaj sektorja država brez upoštevanja Covid ukrepov, naj bi se v letu 2023 glede na leto 2022, zmanjšal za slabih 800 milijonov evrov oziroma iz 5 % na 3,3 % BDP. Načrtovano znižanje primanjkljaja v letu 2023 naj bi bilo predvsem posledica predvidene po oceni Fiskalnega sveta nerealistično nizke rasti tekočih izdatkov katerih sicer niso upoštevani učinki Covid ukrepov, torej ne gre za tako imenovane bazne učinke. Tekoči izdatki naj bi namreč v letu 2023 stagnirali oziroma se celo zmanjšali, kar je v nasprotju z dolgoletnim povprečjem. Izstopata predvsem projekcija nizke rasti sredstev za zaposlene in nespremenjena raven izdatkov za socialna nadomestila, v državnem proračunu pa tudi padec izdatkov za blago in storitve, vse brez upoštevanja učinkov Covid ukrepov. O preloženih proračunskih dokumentih zlasti manjka predstavitev ukrepov, ki naj bi tako nizko rast zagotovili. Če prevzamemo nekoliko bolj realistično predpostavko po kateri bi izdatki v letu 2023 glede na 2022 nominalno ostali nespremenjeni, prav tako kot delež bruto domačega proizvoda na ravni blizu 5 % namesto omenjenega zmanjšanja na okoli 3 % bruto domačega proizvoda. Javni dolg. Ta naj bi v letih 2023 in 2024 ostal višji kot pred krizo, na ravni le nekaj pod 80 %. Povečal se je za okoli 15 % BDP in je visok. Kar bode v oči je očitna razlika v zniževanju dolga med obdobjem 2015 in 2018 in predvidevanjem za gibanje dolga med leti 2021 in 2024, ko učinki COVID-19 ukrepov niso več prisotni v pomembni meri. V prvem obdobju se je dolg znižal za dobrih 12, v drugem pa naj bi se zgolj za slabe 4 odstotne točke bruto domačega proizvoda. Znižanje dolga v prvem obdobju je uspelo ob podobno visoki gospodarski rasti kot je predvidena v prihodnjih letih, a tudi ob izredno spodbudni monetarni politiki Evropske centralne banke, ki je nižala stroške ukrepe ter številnimi diskrecijskimi ukrepi, ki razumljivo, niso bili popularni. Z vsem naštetim pa se je oblikoval manevrski prostor, da smo ob epidemiji lahko ukrepali tako obsežno kot smo. Trenutno še ni znano kakšna fiskalna pravila bodo veljala v letu 2023. Če bodo v pretežni meri uresničene trenutne napovedi gospodarskih gibanj, se bo Slovenija že nahajala v položaju, ko bodo nastopili pogoji za boj omejevalno naravnano fiskalno politiko. Ta bo morala biti dokazana v realnosti in ne zgolj z nizkimi projekcijami rasti javnofinančnih izdatkov. To še posebej velja v luči tveganja, da bi se lahko stanje javnih financ ob realizaciji nekaterih zakonodajnih predlogov, ki so trenutno v obravnavi v Državnem zboru v letu 2023 po ocenah, ki jih vsebujejo predlogi, poslabšalo za kar okoli 800 milijonov evrov. V to vsoto pa še ni vključeno sicer sistemsko urejeno in verjetno dejansko nujno povečanje plač v zdravstvu in socialnem varstvu, dogovorjeno ta teden, ki se bo izkazalo v računih sektorja država in ki v predlogu proračunskih dokumentov po nam znanih informacijah ni prisotna. Hvala lepa.

Hvala, gospodu predsedniku Fiskalnega sveta.

Sprašuje ministra za finance, ali želi podati odgovor na mnenje Fiskalnega sveta? Minister Šircelj, izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovani predsednik Fiskalnega sveta.

Omenjena so bila tri področja, kjer gre za ocene, ki so nižje od tistih, ki jih Fiskalni svet realno pričakuje. To so nižje plače, nižji socialni transferji in tudi nižji materialni stroški. Ja, vsekakor v letu 2023 so glede na obstoječe stanje predvidena nižji obseg sredstev za plače, da smo popolnoma jasni. To ne pomeni, da bodo imeli ljudje nižje plače. Ampak glede na to, da so bili v sedanjem obdobju in v preteklem obdobju izplačani številni dodatki, ti številni dodatki ne bodo več bremenili proračuna, predvsem zaradi tega, ker pričakujemo in ocenjujemo, da ne bodo več enostavno potrebni. In zaradi tega govorimo o nižjem obsegu vseh sredstev za plače. Ne o nižjih plačah posameznikov, še enkrat poudarjam, da ne bo to narobe razumljeno. Govorimo o nižjih socialnih transferjih, kot tukaj razumemo. Ja, predvidena nezaposlenost, ki jo določa Evropske komisija naj bi znašala 4,4 %. Danes, leta 2021 je napovedana 4,6 %. Seveda nižja nezaposlenost pomeni tudi manj socialnih transferov. In seveda v povezavi z dodatnimi nakupi blaga in storitev, predvsem v povezavi s sedanjo krizo in kovidom, tudi ne pričakujemo, bomo še vedno toliko denarja namenili za blago, ki se uporablja za zdravstvo. Nenazadnje zato, ker bomo primerno oskrbljeni s tem, imeli bomo zaloge in seveda to pomeni, da bomo na tem področju tudi lahko znižali sredstva.

Glede dolga, res je, dolg se je povečal zaradi krize. Dolg se je povečal v vseh državah EU. Dolg se je povečal v državah evrosistema. Vendar v Sloveniji se je dolg povečal manj, kot v povprečju evroobmočja merjeno v odstotkih od bruto družbenega proizvoda. Tukaj, če govorimo o krizi, reševanju življenj, reševanju zdravstva, zdravljenju, potem jaz mislim, da ni dvoma v to, da mora država narediti vse, da zaščiti svoje prebivalstvo, da zaščiti življenja in da zaščiti zdravje. Ta dolg je namenjen temu. In namenjen je seveda tudi temu, da se sanira zdravstvena kriza oziroma kovid in da enostavno pridemo v situacijo, ko ne bomo imeli več takšnega vpliva na gospodarstvo, na finance in nenazadnje na samo življenje ljudi. Vsekakor lahko pričakujem tudi v letu 2023 v okviru fiskalnih pravil določene spremembe. Jaz sem te spremembe že napovedal in te so bile že obravnavane tudi v torek na sestanku vseh finančnih ministrov. In tukaj lahko rečem ja, vsekakor bo lahko bolj omejevalna politika, vendar tudi v skladu z Zakonom o fiskalnem pravilu in v skladu s politiko evropske komisije in Evrope ne pomeni in nihče ni nikoli rekel, da takrat, ko ne bo več veljala splošna odstopna klavzula od fiskalnih pravil, da bodo države v enem letu morale uveljaviti vsa sedanja fiskalna pravila. V tako imenovanem srednjeročnem obdobju v skladu z Zakonom o fiskalnem pravilu ima Vlada čas, da naredi načrt kako bo prišla do cilja, se pravi do fiskalnih pravil, ki so določena v Zakonu o fiskalnem pravilu. In ta čas vsekakor bomo upoštevali in ta čas je realen, govorimo o letih, ob predpostavki, da še enkrat razprava o fiskalni politiki in fiskalnih pravilih se je začela in pri teh fiskalnih pravilih, ki jih imamo danes, to je 3 % inflacija, največ 3 % primanjkljaj in največ 60 % dolg glede na BDP, je seveda treba tudi na evropski ravni pregledati realnost vseh teh ukrepov tudi glede na sedanje stanje tako zadolžitve kot primanjkljajev, ki jih imajo države. Hvala lepa.

PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod minister.

Zdaj pa je na vrsti direktorica urada za makroekonomske analize in razvoj Republike Slovenije gospa Marjana Bednaš. Prosim.

Hvala lepa za besedo. Spoštovani, spoštovane, lepo pozdravljeni!

Podlaga za predlog proračuna za leto 2023 je naša jesenska napoved, ki sem jo že predstavila na tem odboru, predvideva 3,3 % rast bruto domačega proizvoda in kot je omenil tudi že minister v uvodnem govoru tudi zadnje napovedi, včerajšnja napoved Evropske komisije kaže na zelo podobna gibanja za letos 6,4, prihodnje leto 4,2 in nato 3,5. Če pogledamo celotno povprečno obdobje, zlasti, ko govorimo o nominalni višini bruto domačega proizvoda, ki je osnova za proračunsko načrtovanje, so te včerajšnje napovedi zelo skladne tudi z jesensko napovedjo, tako da v tem trenutku ne bi ničesar več dodala prejšnji predstavitvi. Hvala.

Hvala, gospa Bednaš.

Res je, na prejšnji seji ste bili dovolj izčrpni. Tisti, ki vas je poslušal je od tega lahko kaj odnesel. Sprašujem ali je danes med nami predsednik Sodnega sveta? Besedo dajem gospodu Vladimirju Horvatu. Izvolite, prosim.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani!

Torej, Sodni svet na tem mestu ponovno vzpostavlja problematiko, ki jo je Vrhovno sodišče že izpostavilo v svojem letnem poročilu in pripombah, in sicer povečanega števila nerešenih zadev kot posledica zmanjšanega obsega dela na sodiščih v zadnjih dveh letih zaradi epidemije covid. To že danes pomeni podaljševanje sodnih postopkov in bo bistveno vplivalo na uspešne kazalnike poslovanja sodstva v zadnjih letih zaradi česar je Vrhovno sodišče Državnemu zboru že predlagalo, da za leto 2023 in tudi za leto 2022, ker bo predmet razprave jutri, verjetno v proračunu zagotovi dodatna sredstva za 30 strokovnih sodelavcev v višini 855 tisoč evrov. S temi zaposlitvami bi znižali število nerešenih zadev na najbolj kritičnih področjih. Nujno je namreč takojšnje ukrepanje, saj odlašanje z reševanjem zaznanih težav lahko povzroči poleg grobega posega v ustavno pravico do sodnega varstva še veliko resnejše finančne in druge posledice, na primer vlaganje zahtevkov za odškodnino zaradi kršitve pravic do sojenja v razumnem roku, v posledici česar bi bila sodišča še dodatno obremenjena. V ta namen je treba sodstvu v proračunu za prihodnje leto nedvomno zagotoviti dodatna predlagana sredstva. Tu apeliram seveda tudi na Vlado Republike Slovenije in če je še čas, da stori oziroma vključi ustrezne popravke v tem obsegu.

Na koncu bi samo še to poudaril, da gre tu za reševanje nastalih nerešenih zadev na najbolj občutljivih področjih sojenja, tj. reševanje najtežjih kazenskih zadev, organiziranega kriminala, torej droge, prostitucije, orožje in podobno, razen tega pa tudi za reševanje povečanega števila zadev na področju družinskega sojenja, kjer vsi vemo, da gre tudi seveda za urejanje oziroma varstvo pravic otrok oziroma celotne družine. In seveda tudi na upravnem področju, kjer seveda sojenje zagotavlja tudi varstvo pravice do varstva osebnih podatkov in podobno.

Hvala lepa.

Hvala gospodu predsedniku Sodnega sveta.

Kolegice in kolegi, končali smo z uvodnimi predstavitvami.

Zdaj odpiram razpravo o dopolnjenem predlogu proračuna.

Najprej bo na vrsti poslanec Luka Mesec, za njim poslanec Jože Lenart.

Kolega Mesec, prosim.