Dober dan. Lepo pozdravljeni. Je vključen mikrofon, se slišimo? Očitno niso še drugje vključili tako, da sedaj se pa slišimo.

Vse lepo pozdravljam seveda najprej članice in člane Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Lepo pozdravljam tudi vabljene na današnjo sejo. Imamo tri točke dnevnega reda.

Začenjam 37. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti gospod Branko Simonovič. Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo namesto gospoda Jurija Lepa je z nami gospa Janja Sluga in namesto Soniboja Knežaka je z nami gospod Jani Prednik oba lepo pozdravljam in jima želim dobro delo na našem odboru na seji. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Dnevni red seje je naslednji:

1. točka – Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. Zakon bomo obravnavali po skrajšanem postopku.

2. točka – Predlog zakona o spremembah Zakona o urejanju trga dela, druga obravnava,

3. točka – Predlog Zakona o izplačilu neizplačanega nadomestila za invalidnost, druga obravnava,

4. točka – Razno.

Preden preidem na 1. točko dnevnega reda naj povem še, da gospoda Aljaža Kovačiča nadomešča gospa Tina Heferle, ki jo tudi lepo pozdravljam.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA.

Kot že rečeno bomo sedaj obravnavali Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o praznikih in dneva prostih dnevih v Republiki Sloveniji. Obravnavali bomo zakon po skrajšanem postopku. Gradivo je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in sicer predlog zakona, nato pa smo objavili še mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Vlade, mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter odziv in mnenje na predlog zakona Gospodarske zbornice Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev Slovenije, Obrtno podjetniško Zbornico Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Na sejo sem vabila skupino poslank in poslancev s prvopodpisano gospo Janjo Sluga, vabili smo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z nami je gospa državna sekretarja Mateja Ribič, ki jo lepo pozdravljam. Vabili smo Državni svet ter Zakonodajno-pravno službo. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 117. seji 5. 10. 2021 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Odbor bo predlog zakona torej obravnaval na podlagi 126. in 142. člena Poslovnika. Kolikor vidim k predlogu ni bilo vloženih amandmajev in zato pričenjam z drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Sprašujem najprej ali želi besedo predlagatelj točke dnevnega reda gospa Janja Sluga?

Izvolite.

Beseda je vaša lahko predstavite stališče.

Hvala lepa.

Torej v pričujoči noveli Zakona o praznikih in dela prostih dnevih Nepovezani poslanci predlagamo, da se na novo uredi primer, ko dva koledarsko zaporedna praznika, ki sta hkrati tudi dela prosta dneva prideta na soboto in nedeljo. V takem primeru bi se eden dela prosti dan torej eden dela prosti dan prenesel na naslednji delovni dan torej na ponedeljek. Ko tako težko pričakovan dela prosti praznik pride ravno na soboto ali na nedeljo zaposleni kljub temu, da so te praznike čakali nimajo dodatnega prostega dne in tega ne sprejmejo s pretiranim navdušenjem. V lanskem letu torej v letu 2020 je tako na vikend prišlo 8 od 13 praznikov v Sloveniji, v naslednjem letu torej v 2022 jih pride na vikend 7 od 13. Letos pa je glede števila praznikov, ki pridejo na soboto ali nedeljo rekordno leto, ko od 13 praznikov praznujemo čez vikend torej na soboto ali nedeljo kar 9 njih torej dve tretjini. V povprečju lahko govorimo, da vsako leto nekje 5 oziroma 6 praznikov pride ravno na vikend, vendarle pa je posebna situacija takrat, ko govorimo o praznikih, ki si sledita koledarsko dva zaporedna dela prosta dneva. To se je nazadnje zgodilo letos ob prazniku dela 1. in 2. maju in v Sloveniji imajo izmed teh 13 samo štiri te blok praznike, če se tako izrazim torej 1. in 2. januar, ko praznujemo Nove leto, 1. in 2. maj Praznik dela, potem sta tukaj še 31. oktober in 1. november torej Dan reformacije in Dan spomina na mrtve in pa 25. in 26. december, ko praznujemo Božič in Dan samostojnosti in enotnosti. Da se zgodi, da eden od teh štirih blokov praznikov pade ravno na vikend se to zgodi približno 1-krat na vsakih 6 let torej bi v povprečju pridobili z našim predlogom zaposleni 1 dodaten dan na situacijo, ko se to zgodi v povprečju kot rečeno vsakih 6 let, vendarle pa je v tem trenutku situacija posebna, ker je prvi naslednji takšen blok praznikov že letošnji ali pa da rečem drugo leto 1. in 2. januar torej že naslednji 1. in 2. januar pride ravno na soboto in nedeljo in na tak način bi tudi v ponedeljek, potem zaposleni lahko uživali ta dela prosti dan. Predlagatelji smo prepričani, da bi ta dopolnitev zakona v resnici pokazala neko spoštovanje delavk in delavcev, jim zagotovila neko osnovno pravico do počitka in prostega časa, ki ga seveda takrat po navadi posvetijo sebi in svojim bližnjim. Na ta način pa bi ta sprememba pozitivno vplivala na družinsko in socialno življenje in sledila nekako najvišji družbeni koristi. Mi se seveda zavedamo, da je delovno okolje pri nas izjemno intenzivno tako, da bi ta ukrep zagotovo prispeval tudi k motivaciji in zadovoljstvu samih zaposlenih.

Če se samo še malo pomudim pri stanju gospodarstva. Če se pogledamo nekako napovedi ravno v luči pretekle epidemije lahko ugotovimo, da je Banka Slovenije v svoji zadnji napovedi gospodarskih gibanj za Slovenijo letos napovedala rast v višini 5,2 odstotka, kar je za 2,1 odstotne točke višje kot je predvidevala za konec lanskega leta. Za prihodnje leto je napoved rasti povišala iz 4,5 na 4,8 odstotka, za leto 2023 pa 3,1 odstotka. Ravno tako tudi Evropska komisija v svoji napovedi za Slovenijo predvideva visoko gospodarsko rast in sicer 5,7 odstotno rast BDP v letu 21 ter 5 odstotno v letu 22. Podoben trend kot sem jih opisala sedaj lahko zasledimo tudi pri napovedih OECD pa mednarodnega denarnega sklada pa tudi Evropske banke za obnovo in razvoj. Tisto, kar hočem povedati s tem je, da bi bilo prav, da bi te sadove skupnega dela in skupnega truda tudi zaposlenih uživali v enem delu tudi zaposleni.

Sedaj pa, če se še nekako skoncentriramo na to, kar se nam je v preteklem letu in pol dogajalo v zvezi z epidemijo covid. Vsi vemo, da vse panoge niso bile enako prizadete. So panoge, ki so se zapirale prve in ki so se odpirale zadnje, ki so utrpele največjo škodo seveda govorim o turističnem, gostinskem sektorju, o kulturnih dejavnostih, govorim tudi o industriji srečanj in tako dalje, prevozniki, potovalne industrije, trgovine, storitve povezano z rekreacijo, oddihom, rekreaciji studii in tako dalje in tudi na ta del torej točno na tiste panoge, ki bi jih bilo potrebno posvetiti posebno skrb, ki si jih je epidemija covid najbolj prizadela so tiste, ki si od takšnega dodatnega prostega dne obetajo tudi največje koristi torej, da bi se nekako potrošnja premaknila v storitveni sektor in na ta način pomagala tudi tem panogam. Predstavniki teh gospodarskih sektorjev so naklonjeni tovrstnim spremembam, zaradi povečanega deleža seveda turističnega obiska na tak dela prosti dan, navajajo pa tudi povečanje produktivnosti v gostinstvu in turizmu. Dodatno poudarjajo, da naj bi bili prihodki v teh panogah v enem delu prostem dnevu enaki ali pa celo višji kot pri dveh drugih dnevih, ki nista dela prosta dneva.

Če grem še mogoče malo na neke statistične podatke, kar zadeva število praznikov, ki so dela prosti dnevi. V Sloveniji smo torej rekli 13 v letošnjem letu 9 od teh 13 na vikend torej so dejansko zaposleni praznovali državne praznike zgolj 4 dni v celotnem letu in kot rečeno v naslednjem letu bo takih zgolj 6 od 13 dni. Kot sem že prej omenila prvi naslednji takšen blok dveh praznikov na soboto in nedeljo pride sedaj prihodnji 1. in 2. januar v letu 2022, nato pa na podlagi tega šele v letu 2026, ko bo na vikend prišel 31. oktober in 1. november, zato ocenjujemo v Poslanski skupini Nepovezanih poslancev, da ne govorimo o takšnem številu, ki ga gospodarstvo ne bi moglo prenesti ravno v luči vseh pozitivnih gibanj, ki sem jih že prej omenila in tudi v luči tega, da nekatere evropske države, vendarle imajo podobno prakso. Če spustim našo bivšo skupno državo, kjer je ravno na ta način bilo urejeno praznovanje praznikov in je v nekaterih državah, s katerimi smo si skupno državo včasih delili še vedno ostalo tako pa lahko povemo, da Slovenija v tem trenutku ne izstopa po številu delovnih dni, ki so prosti, ampak je nekje v evropskem povprečju. Če pogledamo Avstrijo, kjer je takih dni 12, Švedsko 11, v Nemčiji 9 pa, potem posamezno po posameznih deželah tudi v Nemčiji pridejo na skupno tudi do 13 dni in tako naprej. Kot zanimivost naj povem, da nekatere Skandinavske države na primer Norveška in Švedska seveda uradno 31. decembra ali pa božičnega dne oziroma božičnega večera 24. 12. pri njih uradno nista praznika v praksi pa se, vendarle nekako uveljavlja, da je ta dan prosti dan. Če omenim Belgijo, kjer je ureditev takšna, da če pade prosti dan na soboto ali nedeljo je prestavljen na neki drugi dan, ki ga lahko določi podjetje samo, če se podjetje ne odloči, potem pade takšen dan na prvi naslednji delovni dan. Recimo Luksemburg, če pade dan na nedeljo določijo alternativo ali pa zaposleni dobijo kompenzacijski dan ravno tako v Združenem kraljestvu pa še kje, da ne bom naštevala vse po vrsti. Jaz bi rekla dajmo biti v nečem boljši, ko se bo Vlada sklicevala na to, da tako ni nikjer drugje dajmo biti v nečem boljši.

Hvala lepa za uvodno predstavitev predlagateljica. Besedo predajam predstavnici Zakonodajno-pravne službe.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila in k besedilo nima pripomb.

Hvala.

Hvala lepa za to stališče Zakonodajno-pravne službe.

Naslednji je na vrsti predstavnik Državnega sveta.

(Moje ime je Igor Antauer.) Sem predstavnik Državnega sveta.

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o praznikih in dela prostih dneh v Republiki Sloveniji obravnavala na svoji 72. seji 21. 10. letos. Pri čemer so v razpravi bili podani pomisleki glede take zakonske ureditve predvsem s strani interesov delodajalcev v Državnem svetu. Opozorjeno je bilo predvsem, da dodatna obremenitev gospodarstva, ki ga predstavlja vsak dodaten prazničen dela dan to posledično negativno vpliva na konkurenčnost. Vedeti moramo, da je dan, ki je prazničen tisti dan, ki ga plača delodajalec. S tem bo tudi dodatni problem pri konkurenčnosti in uspešnosti pri zagotavljanju delovnih mest. vzpostavljeno je bilo tudi, da dela prosti praznični dnevi po Sloveniji v okviru EU že sedaj odstopajo od povprečja, to je tudi predhodnica povedala. Imamo še 2 unikata: 2. januar in 2. maj. Primerjalno gledano visoko povprečno število dni dopusta v naši državi zlasti v javni upravi. Opozorjeno je bilo tudi, da namen prazničnih dni v osnovi ni zagotavljanje dodatnega prostega dne, ampak obložitev posameznega dogodka ali dneva, ki se ga po mojem globokem prepričanju lahko obeleži tudi v soboto ali nedeljo. Kot alternativna rešitev je bila s strani predstavnikov delodajalcev v Državnem svetu podan predlog, da bi se dela proste praznične dneve, ki padajo na dneve med tednom prestavilo na ponedeljek kot je na primer praksa v Veliki Britaniji, kar bi omogočilo bolj koncentriralo odsotnost z dela posameznikov hkrati pa bi bilo to z vidika zagotavljanja neprekinjenega poteka dela v posameznem tednu v korist gospodarstva. Ne glede na vse pomisleke, ki sem jih prebral je komisija po glasovanju temu predlogu zakona dala podporo sicer z minimalno večino glasov za.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Preden dam besedo naprej državni sekretarki na Ministrstvu za delo naj se samo zahvalim podpredsedniku Primožu Siterju, ki je vskočil za minutko in izpeljal delo namesto mene tako, da res hvala. Sedaj pa dajem besedo državni sekretarki gospe Mateji Ribič.

Izvolite.

Predsednica, hvala za besedo.

Spoštovana predsednica, poslanke in poslanci ter ostali vabljeni.

Predlog poslancev za ponovno določitev prenosa praznikov in sicer na način, da se v primeru, če dva koledarsko zaporedna praznika Republike Slovenije, ki sta hkrati tudi dneva prosta dneva prideta na soboto in nedeljo eden dela prosti dan prenese na naslednji delovni dan torej na ponedeljek skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Janja Sluga predlaga, zaradi zagotovitve pravice delavcev do počitka in prostega časa, pri čemer bi njim in njihovim družinam taka ureditev omogočila mirno praznovanje in obeleževanje praznikov, s čimer bi sprememba pozitivno vplivala tudi na družinsko in socialno premoženje. Predlagatelji menijo, da bi ukrep pozitivno prispeval tudi k povečanju motivacije, spočitosti in zadovoljstva zaposlenih, kar bi se posledično odrazilo tudi na njihovi povečani storilnosti oziroma produktivnosti. Ob navedenem predlagatelji ocenjujejo, da bi taka sprememba zakona imela pozitivne učinke na stroške poslovanja javnega sektorja ter na nekatere gospodarske panoge predvsem na turistični in gostinski sektor ter področje kulturnih dejavnosti in industrije srečanj. Vlada Republike Slovenije ugotavlja, da je področje praznikov in dela prostih dni urejeno z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. V skladu z veljavnim zakonom se državni praznik ali dela prosti dan, ki pride na nedeljo ne prenaša na naslednji delovni dan. Pred letom 1991 in s sprejemom Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji pa je stara zakonodaja dejansko določala, da se je v primeru, da je kateri od takratnih dvodnevnih praznikov padel na nedeljo štel za praznik tudi prvi naslednji delovni dan po teh dveh dneh.

Vlada Republike Slovenije ugotavlja, da ima predlog poslancev za posledico povečano število dni odsotnosti z dela, zaradi praznovanja, kar pomeni dodaten izpad delovnih ur oziroma povečanje obveznosti za delodajalce in tako vpliva na zmanjšano konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Hkrati tudi primerjalno pravni pregled pokaže, da večina držav članic EU ne predvideva prenašanja praznikov, ki padejo na soboto in nedeljo. Vlada meni, da je prenos praznikov v neskladju z namenom praznikov in dela prostih dni, ki je v praznovanju oziroma obeleževanju dogodkov, ki se zakonsko določajo kot prazniki in dneva prosti dnevi ne pa v podaljševanju plačane odsotnosti z dela v naslednji delovni teden v primerih, ko praznik ali dela prosti dan sovpada z običajnim dnevom tedenskega počitka. Dodatno Vlada poudarja, da je počitkov oziroma obnovi psihofizičnih in delovnih spodobnosti delavca namenjen institut letnega dopusta pri čemer se v dneve letnega dopusta ne upoštevajo opravičene odsotnosti z dela, med katere spada tudi odsotnost z dela, zaradi praznovanje. Upoštevanje vse navedeno Vlada Republike Slovenije predlagano dopolnitev Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji ne podpira.

Hvala.

Hvala tudi vam, gospa državna sekretarka.

Sedaj predlagam, da obravnavo te točke dnevnega reda opravimo na način, da razpravljamo o obeh členih skupaj, zakon ima dva člena. Upam, da temu ne nasprotujete? Bom dala torej oba člena v razpravo.

Prvi se je k besedi prijavil gospod Primož Siter.

Izvolite.

Hvala lepa.

K predlogu, ki ga imamo danes na mizi se je sicer v svetovnem jeziku reče / nerazumljivo/ oziroma po domače rečeno ponedeljkizacija. To je praksa kot smo že pri predlagateljici slišali v kar nekaterih državah torej izkoriščanje prostega dni za praznik, če ta pada na siceršnji prosti dan torej čez vikend, da se ga predstavi na Monday oziroma ponedeljek in s tem tudi ta termin. Sedaj predlog, ki je na mizi je tako približek tej ponedeljkizaciji oziroma ena taka kompromisna verzija kot jo preračunam. Predlaga se, da torej se v primeru, če dva koledarsko zaporedna praznika, kar sta v Sloveniji samo praznik del in novo leto, če prideta na soboto in nedeljo, da se, potem eden od teh prestavi na naslednji delovni dan torej na ponedeljek, kar torej velja smo v primeru Novega leta ali pa praznika dela torej 1. maja. To se, preračunal sem v letu 2022 zgodi enkrat in potem torej čisto na začetku za Novo leto in potem v maju 22 do tega ne pride. Naslednji praznik je, potem Veliki ponedeljek, ki sta tako ali tako dela prosta dneva naslednjič pa je ta zakon dejansko učinkovit leta 27 za 1. maj, potem pa nič do leta 2032. Se pravi imamo tri proste dni do leta 2032 to ni velika stvar je pa zanimiv koncept. Jaz cel ta koncept ponedeljkizacije gledam kot eden tak civilizacijski korak. Če hočete v preteklosti so že socialisti, komunisti in anarhisti izborili neke ključne delavske pravice, v katerih še danes uživamo: vikend recimo, dopust, bolniška, porodniška, odsotnost z dela, če so bolani otroci in tako naprej. Tako, da iz tega gledišča sem jaz velik podpornik takih ukrepov, ki dajejo delavcu več prostega časa, da ga lahko preživi torej kot prosti čas z ljudmi, ki ga sicer obkrožajo z družino prijatelji ali kakorkoli ali pa počne stvari, ki so mu sicer ljube, če jih že v tem kapitalističnem sistem vprežen v neko delo, ki mu sicer ni po godu ali pa ne izkorišča siceršnjega njegova intelektualnega delovnega ali kakršnegakoli potenciala.

Jaz vem in mislim, da je predstavnik Državnega sveta zelo lepo ubesedil, da tukaj pride gospodarstvo navadno, ki reče s takimi ukrepi, da bi stvar znala negativno vplivati na konkurenčnost. To je argument, ki so ga sicer sindikalisti, borci za delavske pravice v zadnjih 200-letih slišali vedno tudi, ko je prišel nekdo na idejo, da ob sobotah in nedeljah ne bi delali je gospodarstvo skočilo in reklo kaj pa negativni vpliv na konkurenčnost. Ko je nekdo pomislil kaj pa, če so delavci bolani in bi takrat ostali doma ali pa, če je delavka noseča in bi ostala doma je nekdo iz gospodarstva skočil in pa rekel kaj pa negativni vpliv na konkurenčnost in tako naprej. Pa še hujše seveda slišimo vse se bo podrlo, brez službe ste ostali, gospodarstvo bo propadlo in tako naprej. Tako, da iz tega gledišča je ta pomislek iz naslova kapitala že znan in domač lahko rečem. Je pa zanimivo razmišljati o celem tako konceptu kako gledamo prosti čas v nekem delovnem procesu ali pa v družbi, kjer domuje ali pa kjer kraljuje kapitalizem še posebej v luči tehnološkega napredka, ki smo mu priča. Tehnološki napredek pomeni z drugimi besedami manj dela, manj truda za isti rezultat kot je bilo to pred napredkom ali pa za boljši rezultat celo in v tej luči delavec seveda skoči po konci in reče škoda, dela bo zmanjkalo in bom odletel medtem, ko v neki socialistični družbi, kjer je delavec na prvem mestu in center razvoja in delovnega procesa pa reče: »O, fajn, več prostega časa.«. V tej luči je navkljub, da rečem malo pa nočem biti zloben, ampak polovičarstvu tega predloga bi si želel, da je bolj drzen in bomo v Poslanski skupini Levica to podprli. Predvsem v luči klica po več prostih dni, več prostega časa za delavke in delavce, ki v končni fazi so tisti, ki tako gospodarstvo kot celotno družbo s svojim delom poganjajo.

Hvala lepa.