Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, poslanke in poslanci, vsi vabljeni, lepo pozdravljeni nadaljujemo sejo, ki je sedaj odprta za javnost.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O USTANOVITVI ORGANA ZA PREPREČEVANJA PRANJA DENARJA IN FINANCIRANJE TERORIZMA TER O SPREMEMBI UREDB EU ŠTEVILKE 1093/2010, 1094/2010 IN UREDBE 1095/2010. Gradivo od prve do pete točke ter k sedmi točki dnevnega reda smo prejeli od vlade 11. novembra 2021 na podlagi prvega odstavka 4. člena, Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njihovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Gradivo od prve do četrte točke je bilo v skladu z določili poslovnika dodeljene v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in pa Odboru za finance, kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji je omenjena gradiva obravnaval na 41. seji, 24. novembra 2021 in sprejel mnenja, ki smo jih poslanke in poslanci tudi prejeli. Sedaj pa prosim, mag. Majo Hostnik Kališek, državno sekretarko na Ministrstvu za finance, da nam predstavi predlog uredbe in pa zlasti predlog stališča Republike Slovenije k tej točki. Izvolite, imate besedo.

Spoštovani, hvala lepa. Lahko kar združim vse štiri točke?

Lahko. Izvolite.

Hvala lepa. Evropska komisija je julija letošnjega leta predstavila paket zakonodajnih sprememb s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Osrednji del novosti predstavlja predlog uredbe, ki ustanavlja organ za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma na ravni Evropske unije. Trenutno se nadzor izvaja na ravni držav članic, pri čemer so velike razlike v virih in praksah med državami članicami. Pristop k čezmejnim primerom ni usklajen, vsi nedavni večji primeri pranja denarja v Evropski uniji, pa so imeli čezmejno razsežnost. Nov nadzorni organ bo opravljal neposredni nadzor pri nekaterih najbolj tveganih zavezancih, ki delujejo v več državah članicah, hkrati bo imel ključno vlogo pri izboljševanju izmenjave informacij ter sodelovanju med finančno obveščevalnimi enotami. Drugi del paketa predstavljata nova uredba in direktiva, ki zasledujeta cilj oblikovanja enotnih pravil na ravni Evropske unije na področju preprečevanja pranja denarja. Pravila, ki sedaj veljajo namreč omogočajo različno uporabo in razlago v nacionalnem pravu. Takšno stanje ne omogoča učinkovitega obravnavanja čezmejnih primerov ter povzroča dodatne stroške in bremena za gospodarske subjekte, ki zagotavljajo čezmejne storitve. Da bi se to preprečilo so po novi ureditvi vse obveznosti, ki jih morajo zavezanci izpolnjevati prenesene v predlog uredbe, medtem ko se organiziranost institucionalnega sistema na nacionalni ravni obravnava v predlogu direktive. Ukrepi skrbnega preverjanja strank, katerih različno izvajanje po Evropski uniji je predstavljalo največ težav zavezancem, so podrobneje dodelani, tako da se bo zagotovilo enotno izvajanje. Prav tako so poenotene zahteve glede ugotavljanja dejanskih lastnikov poročanja o sumljivih transakcijah ter postopki v primeru poslovanja s tretjimi državami. Do danes so nove kategorije zavezancev, kot so zavezanci, ki opravljajo posle s področja kripto imetja ter platforme za množično financiranje. Predlog uredbe uvaja tudi omejitev gotovinskega poslovanja na ravni Evropske unije, ki pa je v Sloveniji že uveljavljeno. Hkrati se spreminja tudi Uredba 2015/847, ki je bila sprejeta leta 2015 in ponudnikom plačilnih storitev nalaga obveznost, da s prenosom sredstev priložijo informacijo o plačniku in prejemniku plačila, z namenom, da se zagotovi sledljivost plačil, ki se širi tudi na prenos virtualnih sredstev. Spoštovani, glede na to, da se z zakonodajnimi predlogi želi zagotoviti neposredni nadzor evropskega nadzornega organa pri najbolj tveganih čezmejnih zavezancih s področja finančnega sektorja ter harmonizacije pravil na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma na ravni Evropske unije, predlagam, da podprete predlagana stališča Republike Slovenije. Hvala.

Hvala tudi vam, državna sekretarka. Na 75. seji, 23. novembra, je gradivo od prve do pete točke ter k sedmi točki dnevnega reda obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenja, ki ste jih tudi prejeli. Vseeno pa za predstavitev mnenja komisije Državne sveta k tej točki, prosim člana komisije, gospoda Bogomirja Vnučca. Če pa želite, spoštovani, državni svetnik, lahko seveda predstavite, tako kot državna sekretarka, vsa mnenja od prve do četrte točke hkrati.

Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani navzoči, bom tudi jaz povedal mnenje za vse štiri točke. Pisna mnenja ste prejeli, zato jih ne bi bral in bi samo povedal, da vsa štiri mnenja Državni svet podpira. Hvala. Oziroma uredbe, predlog stališč.

Hvala lepa tudi vam. S tem prehajamo na razpravo poslank in poslancev Odbora za zadeve Evropske unije. Želi kdo besedo. Ugotavljam, da ne in s tem razpravo zaključujem. Na glasovanje dajem najprej torej, prvo točko, glasovali bomo o vsaki točki posebej.

Predlog stališča Republike Slovenije do predloga Uredbe. Spoštovane kolegice in kolegi, ker so stališča daljša, jih, če se strinjate ne bi bral, zgolj samo uvod. Pri tem stališču Republika Slovenija načeloma podpira predlog uredbe Evropskega parlamenta in pa Sveta o ustanovitvi organa za preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter o spremembi uredb Evropske unije številka 1093/2009, 1094/2010 in številko 1095/2010.

Začenjam glasovanje. Glasovanje je končano.

Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (Nihče).

Ugotavljam, daje stališče k 1. točki dnevnega reda sprejeto in jo s tem tudi zaključujem.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O PREPREČEVANJU UPORABE FINANČNEGA SISTEMA ZA PRANJE DENARJA IN FINANCIRANJA TERORIZMA. Stališče Vlade in pa mnenje Državnega sveta smo slišali pri prvi točki, zato bi samo odprl razpravo, če želi slučajno še kdo razpravljati pri tej točki. Ugotavljam, da ne. Razpravo končujem in pa prehajamo na glasovanje. Ker je tudi ta predlog stališča daljši, če se strinjate ne bi bral v celoti in tako dajem na glasovanje predlog stališča kot je objavljen na četrti strani gradiva z dne 11. november 2021, k drugi točki dnevnega reda.

Začenjam glasovanje. Glasovanje je končano.

Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (Nihče).

Ugotavljam, daje stališče sprejeto.

S tem končujem 2. točko dnevnega reda. Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O INFORMACIJAH KI SPREMLJAJO PRENOSE SREDSTEV IN NEKATERIH KRIPTOSREDSTEV. Gre za prenovitev. Ker smo stališča oziroma predstavitev Ministrstva za finance slišali pri prvi točki in enako mnenje Komisije Državnega sveta, tudi tukaj odpiram razpravo, če želi kdo razpravljati. Ugotavljam, da ne in jo zaključujem. Na glasovanje dajem Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe, ki ga bom pa tokrat prebral: Republika Slovenija načeloma podpira Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev in nekaterih kripto sredstev, v nadaljevanju, predlog uredbe, ki naj bi pravni red Evropske unije uskladil s posodabljanje FATF priporočilom št. 15. V trenutnem besedilu predloga uredbe ni določen datum začetka uporabe, zato bo treba določiti datum začetka uporabe in pri tem upoštevati datum sprejetja oziroma začetka uporabe predpisov na katere se besedilo predloga uredbe tudi sklicuje. To je AMLR, AMLD in MICA. Glede na besedilo FATF priporočilo številka 15 v zvezi z številko 16, pojasnjevalne določbe teh priporočil in smernice FATF v zvezi s ponudniki storitev virtualnih valut je treba upoštevati še, da predlog uredbe v zvezi s prenosi virtualnih sredstev določa nekatere izjeme, ki zaradi čezmejne narave prenosa virtualnih sredstev niso v skladu s FATF priporočilo. Iz trenutnega besedila predloga uredbe tudi ni povsem jasno ali ta zajema prenose virtualnih sredstev iz oziroma tako imenovane »unhost« denarnice, pri čemer so tudi ti prenosi zajeti v teh FATF priporočilih.

Začenjam glasovanje. Glasovanje je končano.

Kdo je za? (5 članov za.) Kdo je proti? (Nihče).

Ugotavljam, daje stališče k 3. točki dnevnega reda sprejeto.

Zaključujem 3. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O MEHANIZMIH, KI JIH MORAJO VZPOSTAVITI DRŽAVE ČLANICE ZA PREPREČEVANJE UPORABE FINANČNEGA SISTEMA ZA PRANJE DENARJA ALI FINANCIRANJE TERORIZMA IN RAZVELJAVITVI DIREKTIVE EVROPSKE UNIJE 2015/849. Kot rečeno smo tudi pri tej točki slišali predstavitev Ministrstva za finance in mnenje Komisije Državnega sveta, zato tudi tukaj odpiram razpravo, če želi kdo razpravljati. Ugotavljam, da ne in s tem razpravo zaključujem. Na glasovanje pa dajem Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive, ki pa ga ne bi bral v celoti in prehajamo, spoštovane kolegice in kolegi, na glasovanje.

Začenjam glasovanje. Glasovanje je končano.

Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (Nihče).

Ugotavljam, daje stališče k 4. točki dnevnega reda sprejeto in jo s tem tudi zaključujem.

Hvala lepa sodelujočim pri tej točki.

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI SOCIALNEGA SKLADA ZA PODNEBJE. Gradivo k točki dnevnega reda je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije, kot pristojnemu odboru in pa Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor, kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji je gradivo obravnaval na 51. nujni seji 24. novembra tega leta in sprejel mnenje, ki ste ga poslanke in poslanci prejeli. Prosim pa, gospoda Aleša Miheliča, državnega sekretarja na Ministrstvu za infrastrukturo, da nam predstavi tudi ta predlog uredbe in stališče Republike Slovenije. Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. S sporočilom o evropskem zelenem dogovoru se je v bistvu začela nova strategija Evropske unije za rast, katere pa so ključni cilji za unijo, torej da jo spremenimo v trajnejšo, privlačnejšo, uspešnejšo družbo s sodobnim konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo nobenih emisij toplogrednih plinov in v katerem bo rast ločena od rabe virov. Evropski svet je na seji decembra 2020 podprl nov cilj unije za leto 2030 in sicer 55 odstotno zmanjšanje emisij. Seveda je Evropski svet oziroma komisija pregledala trenutno veljavno podnebno energetsko zakonodajo in predlagala zakonodajni sveženj, poznan pod imenom »pripravljeni na 55«, kjer je predlog uredbe tudi del tega svežnja. Povečanje podnebnih ambicij unije pa je seveda, pomeni tudi, da je treba povečati prispevek prav vseh sektorjev. V sled tega se tudi predlaga trgovanje z emisijami za stavbe in cestni prevoz, ki bi se opravil v okviru revizije, direktive OETS. Uvedba tržne cene ogljika, torej, v teh dveh sektorjih, bo morala skupaj z drugimi ukrepi srednje in dolgoročno znižati stroške stavb in cestnega prevoza in zagotoviti nove priložnosti za naložbe in ustvarjanje novih delovnih mest, ki bodo v celoti izkoriščene ob ustreznih politikah trga dela in ustreznih mehanizmih. Obenem se seveda zavedamo, da bo povišanje fosilnih goriv imelo pomembne učinke, ki lahko nesorazmerno prizadenejo ranljiva gospodinjstva, ranljiva mikro podjetja in ranljive uporabnike prevoza, ki seveda večji del svojih dohodkov porabijo za energijo in prevoz in obenem tudi v nekaterih regijah nimajo dostopa do alternativnih in cenovno dostopnih rešitev za mobilnost in prevoz. Ti učinki se v bistvu med državami članicami razlikujejo in tako učinki na cene bodo seveda najbolj občutljivi prav tam, kjer ima prebivalstvo nižje povprečne dohodke. Trgovanje z emisijami toplogrednih plinov kot posledica naraščujočih cen goriva na podlagi oblikovanja cen ogljika ustvarja prihodke, ki pa jih je ob tem mogoče uporabljati prav za zmanjšanje teh bremen, ki povzroča prebivalcem. Komisija je predlagala ustanovitev socialnega sklada za podnebje, ki odgovarja na te izzive. Cilj sklada je ublažiti učinek na cene novega oblikovanja cen ogljika, državam članicam pa bi morali zagotoviti sredstva za podporo njihovih politik za obravnavo socialnih učinkov. Države članice bodo morale predložiti celoten sveženj ukrepov naložb, ki jih bo sklad financiral kot svoje socialne načrte za podnebje. Republika Slovenija pozdravlja predlog uredbe in v bistvu se strinjamo, da v energetskem in transportnem sektorju je potreben niz ukrepov in spodbud za prehod na obnovljiva in nizkoogljična goriva ter vire energije za dosego cilja. Slovenija tudi podpira predlog, da se zagotovi ustrezni vir financiranja ukrepov tudi najbolj ranljivim skupinam prebivalstva in pozdravlja ustanovitev predlaganega sklada. Podpiramo nujnost usklajenosti nacionalnega socialnega plana za podnebje s cilji NEPN, a si bomo vseeno prizadevali za malce kasnejši rok predložitve socialnega plana za podnebje. Namreč, trenutno predviden rok predložitve do 30. junija 2024 je prehiter z vidika, da je tržni mehanizem nakupa dovolilnic za emitiranje predviden šele po letu 2025. Prizadevali si bomo za vključitev deleža rabe energije v prometu v merila, ki določajo največjo finančno alokacijo na države članice iz razloga, ker Slovenija po porabi energije v prometu je na četrtem mestu med državami članicami, to pa bistveno vpliva na sposobnost države na področju znižanja emisij. Obseg sredstev, ki naj bi pripadala Sloveniji v obdobju 2025 do 2032 je v predlogu ocenjen na približno nekaj manj kot 400 milijonov evrov, kar pa je glede na naše okoliščine na naše lastnosti občutno premalo za ukrepe, ki bi bili potrebni za uspešno izvajanje določb sklada. Slovenija bo morala za uspešno izvajanje določb sklada na področju energije nadgraditi obstoječe sheme državnih pomoči, seveda to pomeni, da bo potrebna tudi priprava ustreznih zakonskih podlag za izvajanje podpornih shem. Sprejem predlagane uredbe bo imel finančne posledice na proračun, trenutno še ni možno oceniti vseh posledic, saj bo morala biti prvo opravljena podrobna analiza, ki bo narejena v okviru priprave nacionalnega okvirja politike. Predvideno pa je, da bi se 50 odstotkov bremen razporedilo na sklad, preostali del pa iz nacionalnih virov. Tukaj je zagotovo primerno, da bi se ti nacionalni viri zagotavljali bodisi iz sklada za podnebne spremembe ali z prerazporeditvijo proračunskih sredstev. Zagotovo bo sistem trgovanja z emisijami na področju cestnega prometa negativno vplival na konkurenčnost sektorja cestnih prevozov, ki je seveda za slovensko gospodarstvo zelo pomemben, se pa vplivi konkurenčnosti za industrijo v primeru ustanovitve sklada vsekakor lahko ublažijo. Hvala lepa za pozornost.

Hvala lepa tudi vam, državni sekretar, za to predstavitev. Za predstavitev mnenja komisije Državnega sveta k tej točki pa prosim člana komisije, gospoda Bogomirja Vnučca.

Hvala za besedo. Komisija podpira predlog stališča in pozdravlja cilje predlagane uredbe. Ima pa pomisleke glede visoke ravni birokracije, ki bodo spremljale izvajanje uredbe in glede višanja cen energentov, ki bi oškodovala potrošnike in negativno vplivale na gospodarstvo. Člani komisije smo izpostavili obseg dodeljenih sredstev Sloveniji kot tranzitni državi, ki bi morala biti odebeljena na delež rabe energije v prometu. Skrbi jih in nas, če bodo morali tudi državljani delno kriti stroške slovenskih podjetij, ki bi se pojavili zaradi višnja cen energetikov. Komisija ob tem predlaga, da se več pozornosti nameni ozaveščanju javnosti o zmanjšanju porabe energije. Hvala.