Dober večer!
Vse članice in člane odbora lepo pozdravljam. Lepo pozdravljam tudi vabljene na današnjo sejo.
Vem, da je ura že pozna, da smo vsi že malce utrujeni. Zasedanja potekajo že od zjutraj. Jutri nadaljujemo s 16 ur dolgo interpelacijo, tako da sem prepričana, da bomo danes kot zainteresirano delovno telo, vendarle strnili svoje misli in povedali tisto, kar je bistveno oziroma kar je vezano na Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ne pa o zakonu, bom rekla, v celoti, kajti to boste lahko razpravljali na Odboru za zdravje, kot matičnemu delovnemu telesu, tukaj pa se bomo osredotočili na vsebine, ki so vezane na socialna vprašanja.
Sedaj pa, torej začenjam 64. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide in vas obveščam, da na seji, kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: namesto gospoda Aleksandra Reberška je z nami gospa Iva Dimic, namesto gospe Tadeje Šuštar Zalar je z nami gospod Andrej Černigoj, namesto gospoda Soniboja Knežaka je z nami gospod Dejan Židan in namesto gospoda Aljaža Kovačiča je z nami gospod Jože Lenart. Vse lepo pozdravljam in jim želim dobro delo na našem odboru.
S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora, in sicer, Predloga zakona o dolgotrajni oskrbi. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom seje, je torej določen dnevni red seje takšen, kot je bil predlagan s sklicem.
Smo torej pri 1. IN EDINI – TOČKI DNEVNEGA REDA.
Kot že rečeno, bomo obravnavali Zakon o dolgotrajni oskrbi in sicer, kot zainteresirano delovno telo. Matično delovno telo v tem primeru je Odbor za zdravstvo, kjer se bo odvila ključna razprava, kjer se bo tudi vlagalo amandmaje in tako naprej. Gradivo, predlog zakona in ostalo gradivo, je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.
Na sejo sem vabila Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; z nami je gospod državni sekretar Cveto Uršič, ga lepo pozdravljam. Vabili smo Ministrstvo za zdravje; z nami je državna sekretarka, gospa Alenka Forte, ki jo tudi lepo pozdravljam. Vabili smo Zakonodajno-pravno službo, Državni svet; z nami je gospod Dane Kastelic. Vabili smo Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije, Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije, Socialno zbornico Slovenije, torej sekcijo družinskih pomočnikov, Inštitut za socialno varstvo Republike Slovenije, Zvezo društev upokojencev Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; z nami je direktor gospod Papež, Srebrno nit, Združenje za dostojno starost, Društvo za pomoč osebam z motnjami v razvoju »Vesele nogice«, Svet za invalide Republike Slovenije, Društvo Svetloba ter Društvo študentov invalidov Slovenije.
Odbor je v skladu s prvim odstavkom 41. člena Poslovnika Državnega zbora, torej tisti, ki to obravnava danes kot zainteresirano delovno telo.
Ker predlog zakona torej naš odbor obravnava kot zainteresirano delovno telo, se bomo torej omejili na razpravo o vsebini, ki so vezane na tiste člene, ki se nanašajo na delovno področje našega odbora.
In najprej uvodoma dajem besedo predstavniku predlagatelja, to je državni sekretar, ki je na Ministrstvu za zdravje, gospe Alenki Forte.
Izvolite gospa Forte, beseda je vaša, da predstavitev predlog zakona v celoti. Izvolite.
Alenka ForteHvala lepa za besedo.
Jaz samo upam, da bom tole znala projicirat. Jaz, samo, da bo tudi, aha, je z zamikom, super. Najlepša hvala. Stroj dela.
Tako da, lep dober večer vsem skupaj. Spoštovana predsednica, spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani zbrani!
Danes vam predstavljamo Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, zakona, ki ga naša družba, državljani, pa tudi izvajalci storitev, s področja dolgotrajne oskrbe, nujno potrebujemo. Zakon je plod skoraj dvajsetletnega dela številnih deležnikov, ki so se trudili, da se postavi enotna sistemska ureditev področja dolgotrajne oskrbe in zagotovi potrebno podporo oziroma storitve osebam, ki ne zmorejo več v celoti samostojno poskrbeti zase.
Pri dolgotrajni oskrbi ne gre zgolj za obravnavo starejših. Dolgotrajna oskrba predstavlja niz povezanih ukrepov, storitev, aktivnosti, namenjenih osebah, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju ali trajno, odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Gre za starostno skupino nad 18. let. Gre za ukrepe, ki zadevajo tako mladega invalida, kot tudi starejšo osebo. Projekcije kažejo, da se bo v Sloveniji delež starih nad 65. let iz 20 procentov v letu 2019, povečal na 31 procentov v letu 2050 in od tega bo delež starejših od 80. let, z manj kot sedaj 6 procentov v letu 2019, narastel na 11 procentov v letu 2050. Pa vendar pri urejanju področja dolgotrajne oskrbe ne smemo prezreti odrasle populacije do 65. let, ki potrebuje dolgotrajno oskrbo, saj zanje v obstoječih ureditvah nimamo ustreznih oblik formalne oskrbe.
V preteklosti smo pomembno bolj krepili razvoj institucionalnega varstva, mnogo manj pa vlagali v razvoj in dostopnost storitev na domu. Tako nismo ustrezno naslovili zavez države, da podpre možnost deinstitucionalizacije. Predvsem pa nismo sledili potrebam oseb, ki dolgotrajno oskrbo potrebujejo, kakor tudi ne njihovim željam, da kljub morebitni nezmožnosti popolne samooskrbe, ob ustrezni pomoči, ostanejo čim dlje v svojem domačem okolju in tukaj naslavljamo populacijo, blizu 50 do 60 tisoč oseb, ki danes tudi v nedostojnih pogojih bivajo v domačem okolju, so socialno izključeni in prepuščeni sami sebi.
Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je v postopku v Državnem zboru, prinaša odgovore na izzive, s katerimi se soočamo v okviru obstoječih ureditev na področju dolgotrajne oskrbe. Ključno vlogo pri uveljavitvi tega zakona bo imel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki bo vzpostavil nov sistem z vso potrebno kadrovsko in informacijsko strukturo, kot tudi na novo sistem z vstopno točko. Torej, kadrovski resursi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje predvidevajo ključno vlogo za vstop v ta sistem, tako, da se vzpostavi točka, ki jo imenujemo vstopna točka, kjer pooblaščene, posebej locirane osebe, opravijo oceno osebe.
Torej, mogoče, da ne bo tako suhoparno, povemo, da je pravzaprav v preteklih letih bilo narejeno veliko naporov in tudi v pomoč pri snovanju tega zakona, so bili nedvomno tudi pilotni projekti, ki so potekali v Sloveniji in ki so bili seveda v veliko pomoč pri pripravi tega zakona. Potekali so ti projekti v treh občinah, torej v Celju, v Dravogradu in v Krškem.
Ključni poudarki zakona so, kot sem rekla, da je nosilec tega novega zakona Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Nadalje, zakon predvideva postopno prevajanje pravic, ki so že danes prisotne, zagotavlja tudi razpršene vire financiranja in predvideva tudi uvedbo obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Zelo pomembno je, da imamo v tem zakonu zato, da zagotovimo pacientom oziroma zavarovancem primerljive pravice glede na njihove potrebe. Vzpostavi se novo ocenjevalno orodje, seveda ne povsem novo, kot bi kdo mislil, da smo nekaj na novo izumili, vendar so to orodja, ki so v uporabi že sedaj, bodisi pri ocenjevanju oseb za dodatek za tujo nego in pomoč, bodisi, ko zdravstvena nega v domovih za starejše pripravlja načrte obravnav.
Zakon uvaja nekatere novosti. Danes poznamo izvajalce dolgotrajne oskrbe, ki so javni zavodi, poznamo že tudi druge pravne osebe, samostojne podjetnike, ki so lahko posamezniki in fizične osebe, ki že danes opravljajo samostojno dejavnost, na novo pa zakon uvaja tudi nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki izvajajo oskrbo oziroma dolgotrajno oskrbo v obliki bivalnih enot. Pomembno je, da vsi izvajalci vstopajo pod enakimi pogoji, kar pomeni, da morajo izpolnjevati pogoje za pridobitev dovoljenja. Omenila sem že, da je uvedena enotna ocena upravičenosti do dolgotrajne oskrbe na podlagi enotne ocenjevalne lestvice. Ocena se opravi torej na domu zavarovane osebe oziroma, ne zavarovane, zavarovane osebe in ne kjerkoli, torej, oseba, ki potrebuje, se jo ocenjuje v domačem okolju, kjer je res možno zelo dobro ocenit potrebe posameznika.
So izjeme, kjer to ne bo potrebno. Gre za osebe, ki bodisi zaradi hudega kognitivnega upada ali nekega telesnega deficita jasno takoj vstopa v peto kategorijo in tukaj ni potrebno ocenjevanje, zadošča izvid ustreznega specialista. Torej, govorimo o tem, da bomo na terenu celotne Slovenije imeli pri določenih potrebah tudi primerljive pravice in torej primerljive potrebe. To danes žal v Sloveniji ni. Upravičenci, ki pridobijo pravico, lahko koristijo to pravico kot formalno oskrbo v inštituciji, lahko se jo izvaja na domu. Novo se uvaja termin denarni prejemek in oskrbovalec družinskega člana.
Glede na odbor, na katerem smo, bi posebej poudarila to noviteto oskrbovalec družinskega člana. Ta je, … zdaj pa je izginilo, se oproščam, tole pa ne prenaša…
…Ampak lahko nadaljujete naprej.
ALENKA FORTE: Pri oskrbovalcu družinskega člana, to je nova entiteta oziroma nova oblika, danes poznamo družinskega pomočnika in ta družinski pomočnik je danes v situaciji, da prejema minimalno plačo. Skozi snovanje tega zakona se je pokazalo, da je potrebno to, bom rekla, nepravičnost oziroma glede na to, da to večinoma opravljajo ženske, tudi neko, bom rekla, ima tudi konotacijo neke spolne, spolnega, neenakosti, ker večinoma to počnejo ženske, kajne in smo v snovanju, v sodelovanju z Ministrstvom za delo, prišli seveda do rešitve, tako, da se nagradi oskrbovalca družinskega člana za 1,2 minimalne plače in celo, kot je pogosto v praksi, da ena oseba skrbi za dva ostarela, je možnost ta znesek povišati celo na 1,8 minimalne plače. Ker vemo, da je delo oskrbovalca družinskega člana izredno naporno, ker traja 24 ur vsak dan, smo uvedli tudi možnost, da takšen oskrbovalec družinskega člana letno koristi 21 dni nadomestne oskrbe, kar pomeni, da se osebo ali osebi, za katero ta družinski oskrbovalec skrbi, namesti v neko inštitucijo in lahko oskrbovalec družinskega člana poskrbi tudi za svoje potrebe, bodisi gre na dopust, bodisi ima zdravstvene težave ali kakorkoli. Mi vemo, da je to, ta oskrba za ostarelega opešanega, lahko zelo naporna in ker traja 24/7/365, se nam zdi, da je ta uvedba 21 dni nadomestne oskrbe na leto zelo pomemben dodatek v temu zakonu.
Po ocenjevanju in kategorizaciji oseb, se te razvrščajo v kategorijo 1 do 5 in kategorije oskrbovancev, ki so v domačem okolju, dobijo lahko tudi enkrat letno sofinanciranje e-oskrbe in vsem, ne glede na to, katero pravico izberejo, imajo tudi dodatek oziroma uvedena je tudi storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti v koledarskem letu. Menimo, da zakon resnično izboljšuje status vsakogar, bodisi da je nekdo razvrščen v prvo do peto kategorijo, če danes primerjamo to z tistim DPP-jem, ki ga znamo, mislimo, da bodo vsi, ki bodo uveljavljali to storitev dolgotrajne oskrbe, seveda pridobili.
Po sklopih dolgotrajne oskrbe ločimo torej pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, pomoč pri podpornih dnevnih opravilih, zdravstveno nego, ki je vezana na osnovna dnevna opravila. Kot sem že omenila, uvajamo na novo storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti, ki je znesek, na letni ravni je v koledarskem letu različen, glede na kategorijo in tukaj bi opozorila na to tretjo kategorijo, kjer je znesek najvišji. Menimo, da je ravno ta kategorija zavarovancev, ki so najbolj krhki in ki jim najbolj koristi, da čim dlje ostanejo v domačem okolju, lahko iz tega naslova, seveda, dodatno pridobijo neke motorične sposobnosti ali nekako prilagodijo domače okolje, tako da še vedno lahko bivajo na svojem domu in ne potrebujejo institucionalne namestitve.
Torej, način opravljanja dolgotrajne oskrbe je lahko v obliki formalne oskrbe in jo izvajamo lahko na domu. Tovrstna oskrba bo prešla v pristojnost lokalne skupnosti, potem pa poznamo dolgotrajno oskrbo v instituciji in imamo bivalne enote, nekje imamo že danes tudi VDC-je, manjše enote, to se pravi, enote z manjšim številom postelj in za to kategorijo se storitve zdravstvene nege zagotavlja preko patronažne službe. Najbolj poznam nam je termin oskrbni dom. To predstavlja pravzaprav današnje domove za starejše in storitve bivalne enote oziroma oskrbnega doma bodo v domeni in pod resorjem, kot so že danes, torej Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve.
Slovenija ima zelo slabo pokrito področje za oskrbo najtežje bolnih prizadetih, tudi terminalnih bolnikov, kjer je potrebna paliativna oskrba, zato je pomembno, da uvajamo tudi negovalne domove in ravno iz naslova načrta za okrevanje in odpornost, bo Slovenija lahko pridobila sredstva, da izgradimo v Sloveniji, mogoče en ali dva, negovalna doma za najtežje paciente, to so lahko zelo težke invalidne osebe, ki potrebujejo podporo dihanja z zunanjo napravo, bodisi so to pacienti, ki so terminalni, v »termi vanalni«(?) fazi neke kronične bolezni in to bo mesto, kjer bojo dostojno in strokovno na visoki ravni oskrbljeni. Ta negovalni dom bo seveda, ker bo delež zdravstvenih storitev največji, v pristojnosti Ministrstva za zdravje.
Torej, še enkrat, za ta odbor se mi zdi zelo pomembno, da razložimo, kaj pomeni termin oskrbovalec družinskega člana. Praviloma to koristijo družinski člani. V zakonu je dobro definirano, kdo je, kakšna mora bit sorodstvena vez in se mogoča za tiste upravičence, ki so v četrti in peti kategoriji. Torej, tudi tem, ki imajo oskrbovalca družinskega člana, pripadajo storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti, kot tudi to sofinanciranje e-oskrbe. Ta res pomemben doprinos je teh 21 dni nadomestne oskrbe v inštituciji. Seveda mora bit oskrba kakovostna, zato zakon predvideva, da se oskrbovalec družinskega člana posebej izobrazi in bo uvedeno obvezno usposabljanje, 30 ur in se predvideva tudi obnovitveno usposabljanje in seveda tudi pri izvajanju storitev oskrbe na domu, bo se takšen oskrbovalec družinskega člana lahko posvetoval z koordinatorjem. Kdo lahko vstopa, je seveda pomembno, v kakšnem psihično fizičnem stanju je takšna oseba in bo to v pristojnosti družinskega zdravnika, da poda mnenje, ali je oseba, ki je kandidat za oskrbovalca družinskega člana, v primerni psihofizični kondiciji.
Torej, zakon v sredino postavlja uporabnika. Ko nek uporabnik s sklepom zavoda pridobi pravico, je pa seveda potrebno to pravico in to kategorijo popolnit z zelo individualnim načrtom obravnave in tukaj je ključen koordinator dolgotrajne oskrbe. To je nosilec, ki pri izvajalcu, ki bo pomagal realizirati oziroma sestaviti načrt in seveda tudi potem bo njegova funkcija ta, da bo nadzoroval kakovost izvajanja oskrbe pri uporabniku.
Kakovost je v tem zakonu izredno pomembna in če hočemo zagotavljat kakovost, seveda, moramo naredit tudi dober nadzor in zakon predvideva res nadzor tako s strani ministrstev nad izvajalci dolgotrajne oskrbe, kot nadzor zavoda nad izvajalci dolgotrajne oskrbe in krovnega ministrstva nad delovanjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Zakon predvideva postopno uvajanje pravic, torej dolgotrajna oskrba institucij se prevaja že v letu 2022 in naprej. Prav tako termin oskrbovalec družinskega člana vstopi v veljavo takoj, med tem, ko dolgotrajna oskrba na domu in denarni prejemek stopita v veljavo šele leta 2024. Ne mara, kajne? Hvala.
Seveda bodo za zagotavljanje večjega obsega pravic potrebna tudi dodatna sredstva. Že danes iz različnih naslovov zberemo izdatna, se pravi, finančna sredstva, v višini približno 99 milijonov evrov za vsebine, ki jih naslavljamo, seveda pa to za povečan obseg pravic ne bo zadosti in bo do sprejetja posebnega Zakona o financiranju proračun kril tista sredstva, ki so potrebna za izvajanje pravic, ki so planirana v določenem letu. Zato vsi tisti, ki očitajo, da zakon nima vira financiranja, so pač v zmoti in ni nič narobe, če državni proračun prispeva v ta nov steber socialne varnosti. Namreč, tudi druge države financirajo tovrstne vsebine iz državnega proračuna. In, naš proračun pravzaprav za zdravstvo, pa tudi za socialno varstvo, do sedaj ni namenjal tistega, kar bi moral, glede na to, na kakšni stopnji razvitosti je pač naša družba. Torej, mi se zavedamo, da zakon ni popoln, da je verjetno veliko stvari, ki jih bo potrebno dopolnit in se seveda zato v teh mesecih, ko je zakon bil sprejet na Vladi, izvajamo številne sestanke, usklajevanja, poslušamo, prisluhnemo in se zavedamo, da bo potrebno amandmirati zakon. Posebej smo seveda prisluhnili upokojencem, tistim, ki se jim ta zakon, seveda, bo prinesel največjo korist in zato se nam zdi pomembno, da bodo zakoni, da bodo členi zakona amandmirani v takšni obliki, da bomo dosegli res čim večjo usklajenost med različnimi deležniki.
Ključen, seveda, nosilec je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in se pogovarjamo in seveda tudi njihove predloge v določeni meri absolutno bomo upoštevali. Veliko je očitkov, da ni ustreznih kadrov. Ministrstvo za zdravje je naredilo korak in se že tudi pripravlja nova poklicna kvalifikacija negovalec, kjer je predvideno 480-urno strokovno izobraževanje, tako da zagotovimo resnično večji bazen kadra, da bo glede na izzive, glede na potrebe, zadostna kadrovska pokritost.
Na Ministrstvu za zdravje je v zadnji fazi tudi priprava podzakonskih aktov in pripravlja se tudi izobraževanje za ocenjevalce in tudi vse ostale, ki bodo v sklopu zagotavljanja kakovosti tega zakona, morali biti »educirani«.
Hvala za enkrat.
Najlepša hvala tudi vam.
Sedaj pa dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za delo, gospodu Cvetu Uršiču.
Izvolite.
