Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Pričenjam 34. sejo Odbora za pravosodje.

Na začetku seje vas prosim, da tekom celotne seje vzdržujete in spoštujete predpisano medsebojno razdaljo ter nosite zaščitno masko. Prav tako članice in člane odbora prosim, da preverite če imate s seboj prenosne identifikacijske kartice za glasovanje. Imam eno pooblastilo, in sicer Karmen Kozmus Ferjan na današnji seji Odbora za pravosodje nadomešča mag. Dejana Kaloha iz Poslanske skupine SDS.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik katere od predlaganih točk je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SODNIH TAKSAH, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil 1. 10. 2021 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 17. 11. 2021, in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 30. 11. 2021.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni Ministrstvo za pravosodje, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Sodni svet, in Vrhovno sodišče sta se za današnjo sejo opravičila, Notarska zbornica Slovenije, Odvetniška zbornica Slovenije in Državno odvetništvo. V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi.

S tem pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovali o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo glasovali o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Vidim, da ne. Zato dajem besedo predstavniku Vlade, državnemu sekretarju na Ministrstvu za pravosodje Zlatku Rateju za dodatno obrazložitev členov zakona. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsedujoči, poslanke in poslanci, predstavniki iz pravosodja.

Na Ministrstvu za pravosodje smo pripravili predlog sprememb in dopolnitev Zakona o sodnih taksah s katerim se zasledujejo naslednji cilji, to je uskladitev taksne ureditve z zadnjo odločbo Ustavnega sodišča s področja sodnih taks, prilagoditev sodnih taks, spremembam veljavni zakonodaji, ki s nastopile v obdobju od uveljavitve novele Zakona o sodnih taksah 1C, leta 2016, predvsem na področju postopkov v družinskih zadevah, naslednji tretji cilj je odprava nekaterih manjših pomanjkljivosti veljavnega zakona zlasti glede taksnih oprostitev ter cilj izboljšanja dostopa odvetnikov do spisnih listin v zadevah, kjer izvajajo obrambo po uradni dolžnosti. Se pravi iz vidika sodnih taks.

V noveli se znižuje zgornja omejitev vrednosti predmeta za odmero sodnih taks za nepravne postopke, in sicer iz 60 milijonov na 1 milijon. Gre za ekvivalent zneskov 500.000 eurov za pravdni postopek. Ta uskladitev gre za uskladitev z judikatom Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo naraščanje sodnih taks za pravdni in temu sorodne postopke pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000 eurov z omenjeno odločbo Ustavnega sodišča se usklajuje tudi postopek uveljavljanja taksnih ugodnosti. Prosilcu za taksne ugodnosti ne bo več treba pridobiti soglasja družinskih članov za pridobivanje njihovih podatkov s strani sodišča. V zvezi s tem bo urejeno seznanjanje strank, ki zaprosijo za takšno ugodnosti in njihovih družinskih članov z informacijami s področja varstva osebnih podatkov.

Taksna ureditev se usklajuje tudi s spremembami postopkov družinskih zadevah. Se pravi po zakonu o nepravdnem postopku in družinskem zakoniku. Vse takse za te postopke bodo prenesene v preglednico, ki določa takse za nepravdne postopke na splošno. Višina sodne takse za zakonske spore bo enaka kot po uveljavni ureditvi. Gre za 72 eurov. Tudi višina sodne takse za postopek za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva ali materinstva ter za postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih bo ostala nespremenjena v višini 45 eurov.

Za postopek za izdajo začasne odredbe se bo tko kot po uveljavni ureditvi zračunala taka v višini 30 eurov. Ne bo pa več takse prostih izjem. Če bo sodišče v istem postopku obravnavalo več različnih zadev bo praviloma treba plačati takso za vsako posamezno zadevo, tudi za začasno odredbo. Takse se bodo seštevale. Razlog za taksiranje vsake posamezne zadeve je v prilagoditvi taks na obremenitve, obsegu in zahtevnosti dela sodišč, predvsem množičnosti predlaganih začasnih odredb. Predlagana ureditev ne bo ogrožala načela varovanja koristi otroka, saj plačilo sodne takse v postopkih za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij ni procesna predpostavka.

To pomeni, da bo sodišče obravnavano zadevo ne glede na plačilo sodne takse taksa se izterja posebej, pri tem pa imajo udeleženci možnost uveljavljanja taksnih oprostitev in drugih taksnih ugodnosti.

Predlaga se tudi nova taksna oprostitev za otroka, ki je dopolnil 15 let ter je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj ter za otrokovega skrbnika. Poleg tega bo veljalo tudi posebno pravilo, da se bo za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih zaračunala le ena taksa, in sicer tako v primeru ko se bo v istem primeru odločalo o vseh navedenih zadevah kot v primeru, ko se bo odločalo o eni, dveh ali treh od navedenih zadev.

Manjše spremembe se predlagajo na področju oprostitve odloga in obročnega plačila sodnih taks. Tako se taksne oprostitve na podlagi zakona bodo razširjene na posredne proračunske uporabnike, ki so v celoti v lasti države. Plačila sodnih taks bodo oproščene tudi organizacije, ki kot javno službo opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči po zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Plačila sodnih taks bo že na podlagi zakona oproščena stranka za postopek, za katerega je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po Zakonu o brezplačni pravni pomoči. Torej ne bo ji več treba posebej zaprošati za taksno oprostitev.

Položaj zasebnika bo izenačen s položajem za samostojnega podjetnika posameznika. Gre za osebe, kot so zdravnik, notar, odvetnik, kmet ali druga fizična oseba, ki ni podjetnik in kot poklic opravlja določeno dejavnost. Teh oseb ne bo mogoče oprostiti za začetni 44 eurov sodne takse. Nasprotnikov stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela ne bo treba plačati taks te stranke, ki se sicer prevalijo nanj, če je sam oproščen plačila taks. Tudi nasprotnik stranke bo lahko uveljavljal taksne ugodnosti.

Odvetnikom, ki izvajajo obrambo po uradni dolžnosti bo lajšan dostop do spisnih listin na naslednji način, da sodno takso za fotokopije spisnih listin v teh primerih bo treba plačati šele na koncu postopka. Posodobljeno bo taksiranje izvajanja nosilca podatkov zaradi česar bo manj potreb po fotokopijah.

Naj še omenim ostale pomembnejše spremembe, ki jih prinaša predmet novele, ki so sodna taksa za postopek v katerem lahko stranka vlogo za začetek postoka vloži v fizični ali elektronski obliki saj za primer, ko vlogo za začetek postopka vloži v elektronski obliki zniža za 20%. Zavezanec za plačilo sodne takse za prvostopenjske postopke o delovnih in socialnih sporih bo tisti, ki ga bo kot zavezanca za plačilo določilo sodišče v odločbi o stroških postopka se smiselno uporabo pravil pravdnega postopka o povrnitvi stroškov. To bo poenostavilo delo sodišč.

Ob upoštevanju narave in pomena delovnih in socialnih sporov ter posebnega položaja strank se predlaga nova taksna oprostitev za delavce in zavarovance, kot tožnike v postopkih o individualni delovnih sporih in socialnih sporih ter za tožečo stranko v postopku po zakonu o kolektivnih tožbah o katerem odloča delovno sodišče. V povezavi z navedenimi taksnimi oprostitvami se predlaga povišanje sodnih taks za postopke o delovnih in socialnih sporih za 20%. Sodna taksa za zahtevnejše upravne spore se s sedanjih 148 eurov določa na 444 eurov. Gre za kompleksne zadeve z zapletenimi dejanskimi stanji in zahtevno materialno pravno podlago, zato se sodna taksa za te spore določa v sorazmerju z obsegom in zahtevnost dela sodišč v teh postopkih.

Poleg tega se v Zakonu o sodnih taksah prenaša sodna taksa za upravni spor po Zakonu o pravdnem varstvu v postopkih javnega naročanja, ki pri tem ostaja v nespremenjeni višini 4440 eurov.

Iz razloga ekonomičnosti poslovanja sodišč se predlaga oprostitev plačila sodne takse za fotokopije listin iz sodnih spisov, če bo znesek takse nižji od 4 eurov.

V nadaljevanju bi podal še nekaj pojasnil glede mnenja Zakonodajno-pravne službe. Ta uvodoma opozarja, da je sočasnost s predlogom novele v zakonodajnem postopku tudi predlog gradbenega zakona, ki v osmem odstavku 142. člena določa, da se do uskladitve zakona o sodnih taksah za postopek v upravnem sporu pred sodiščem prve stopnje v zadevi za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja zaračuna sodna taksa v višini 0,1% investicijske vrednosti objekta, vendar največ 1000 eurov in ne manj, kot 200 eurov. Zakonodajno-pravna služba je predlagala naj se oceni, ali je mogoče predlog novele zakona o sodnih taksah dopolnitvi z določitvijo te sodne takse za postopek v upravnem sporu za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja.

Za prenos te takse v predlog te novele o sodnih taksah se nismo odločili, ker nov gradbeni zakon še ni sprejet in ne velja, obenem pa naj bi se v skladu s končno določbo pričel uporabljati šele 1. junija naslednjega leta, kar bo predvidoma po uveljavitvi predmetne novele zakona o sodnih taksah.

Če bi bil torej zakon o sodnih taksah usklajen z novim gradbenim zakonom še pred začetkom uporabe le-tega bi to lahko kršilo načelo pravne države, saj bi bila ureditev nejasna in zavajujoča. Gradbeni zakon bi napovedal bodočo uskladitev zakona o sodnih taksah, ta pa bi bil že vnaprej usklajen.

Dalje, Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju navaja, da bi bilo treba pretehtati višino sodne takse za postopek za sodno varstvo po zakonu, ki ureja pravno varstvu v postopkih javnega naročanja, in sicer z vidika razmerja med obsegom in zahtevnostjo dela sodišča v posameznem postopku ter taksno obremenitvijo strank, da naj bi njeno višino učinkovala že kot nedopustnost omejevanja možnosti dostopa do sodnega varstva in do pravnega sredstva. Tukaj gre za takso po novi tarifni številki 6113, ki se v nespremenjeni višini 4440 eurov prenaša iz Zakona o pravdnem varstvu v postopkih javnega naročanja, kjer je trenutno določeno. Ta taksa je po našem mnenju ustrezna glede na visoke vrednosti predmetov postopka in posledično zahtevnosti teh postopkov.

Pomemben vidik pri določitvi višine te sodne taks je tudi taksa za preverizijski ozirom revizijski postopek v primeru odločitve o oddaji naročila, ki znaša 2% ocene najugodnejše dopustne ponudbe vendar ne manj kot 500 eurov in ne več kot 25.000 eurov.

Glede na dejstvo, da je upravni spor dopusten pri naročilih večjih vrednosti naročilo male vrednosti pa so izključena gre tudi finančno gledano za spore velike vrednosti zaradi česar je primerno določiti sodno takso, ki temu ustreza. Nesorazmerno nizka sodna taksa bi omogočila zlorabo postopkov upravnega spora.

Toliko uvodoma z moje strani. Hvala.

Hvala tudi vam. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Želi, Besedo ima gospa Valentina Marolt. Izvolite.

Hvala za besedo. Kot je povedal že gospod državni sekretar smo v pisnem mnenju, ki smo ga pripravili v okviru svojih pristojnosti opozorili na določbo predloga gradbenega zakona, povezano z zakonom o sodnih taksah, kar trenutno ni več aktualno, saj zakon v tem času še ni bil sprejet.

Druga pripomba pa je izhajala iz ustavne zahteve, da sodna taksa ne pomeni dopustnega omejevanja možnosti, ne da ne pomeni nedopustnega omejevanja možnosti dostopa do sodnega varstva in pravnega sredstva v zvezi s čimer so bila pa pravkar podana pojasnila. Hvala.

Hvala tudi vam. Želi besedo predstavnik Državnega sveta? Želi. Besedo ima državni svetnik Rajko Fajt. Izvolite.

Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane gospe, gospodje, lepo pozdravljeni.

Torej na komisiji sta bili izpostavljeni dve področji, in sicer v predstavitvi predloga zakona so bili omenjeni postopki za sodno varstvo po zakonu o bančništvu, kjer bo po novem sodna taksa določena na 444 eurov. Tudi za nekatere druge zahtevnejše upravne spore se bo po novem zaračunavala sodna taksa v tej višini in zato precej izstopajo postopki v sporih javnega naročanja, kjer pa se bo izračunavala sodna taksa v višini 4.440 eurov.

Tudi v tem primeru gre za upravni spor in iz predloga zakona ni mogoče razbrati zakaj prihaja do razlikovanja glede na ostale zahtevnejše upravne spore. Višina sodne takse se v tem primeru le prenesla iz Zakona o pravnem varstvu, postopki javnega naročanja v Zakonu o sodnih taksah. Komisija je menila, da bi bilo smiselno, da so zadeve poenotene in da bi se višina sodne takse tudi v primeru sporov s področja javnega naročanja znižala na 444 eurov. S strani predlagatelja je glede sodne takse, ki se prenaša iz zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja v novelu pojasnil, da če gledamo samo zakon o sodnih taksah, sodna taksa za upravne spore s področja javnega naročanja glede višine res izstopa, vendar je treba področje gledati seveda širše.

V primeru, kot pride do upravnega spora v postopkih javnega naročanja imamo pred tem tudi prakso za predrevizijski in revizijski postopek, pri čemer ta taksa znaša 2% cene najugodnejše dopustne ponudbe in ne manj kot 500 in ne več kot 25.000 eurov.

V postopkih javnega naročanja imamo torej že najmanj eno takso prej in če naredimo primerjavo med takso v predrevizijskem in revizijskem postopku in takso v upravnem sporu se vsota 4.440 eurov za upravno takso torej po oceni predlagatelja ne zdi previsoka.

Prav tako je bilo poudarjeno, da so imeli pri pripravi novele pred očmi ta razmerja. Če torej gledamo le Zakon o sodnih taksah je višina 4.440 eurov res visoka. Če pa gledamo kakšna je taksa v pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja preden pride upravni spor na sodišče pa sodna taksa v noveli po oceni predlagatelja določena sorazmerno.

In kot drugo je komisija podala predlog, da bi se v primerih, kjer gre za uveljavljanje več tožbenih zahtevkov primarnih in podrejenih, sodna taksa plačala le za tisti zahtevek za katerega je predpisana najvišja taksa. Sodne takse se po mnenju komisije tako ne bi plačevale na zalogo, kar vodi do tega, da je treba ob koncu sodnih postopkov le preveč plačane takse tudi vračati v primeru, da niso bili obravnavani vsi tožbeni zahtevki. Po mnenju komisije bi bilo to smiselno oziroma smotrno, da bi se sodne takse plačevale za vsak zahtevek posebej in glede na aktualne okoliščine, da torej sodišče za vsak tožbeni zahtevek pozove stranko k plačilu sodne takse. To tudi ne bi predstavljajo večje spremembe saj se sodne takse že sedaj večinoma plačajo po nalogu oziroma na poziv sodišča. Zelo malo sodnih taks je plačanih ob vložitvi tožbenega zahtevka.

Predlagatelj je pojasnil, da razlika med tem, če stranka uveljavlja tožbeni primarni eden ali več tožbenih podrejenih zahtevkov ali če gre za alternativno postavljanje zahtevke. Če poteka primarni in eden ali več podrejenih tožbenih zahtevkov ni jasno v kolikih zahtevkih bo sodišče odločalo. Glede na to, da se taksa vedno odmerja v sorazmerju z delom sodišča se vnaprej izračuna nekoliko višja taksa na primer tretjina za podrejene tožbene zahtevke. Na koncu se, če se o podrejenih tožbenih zahtevkih ne odloča že po sedanji ureditvi taksa za podrejeni tožbeni zahtevek vrne. Stranka plača le za tiste zahtevke o katerih je sodišče odločalo.

No in na koncu je tudi komisija prosila za pojasnilo vezano na pripombo Zakonodajno-pravne službe, torej vezane na spremembe gradbenega zakona, ki je v zakonodajni proceduri v Državnem zboru in kot je že danes gospod državni sekretar tudi pojasnil je podobno pojasnilo bilo tudi podano na Komisiji za državno ureditev, tako da ne bi tega ponavljal. Hvala.

Hvala tudi vam. Želi besedo predstavnica Odvetniške zbornice Slovenije? Besedo ima gospa Lara Savnik. Izvolite.

Spoštovan gospe in gospodje. Hvala za vabilo in tudi za že sprejete predloge s strani Odvetniške zbornice Slovenije.

Poudariti moram, da naši predlogi temeljijo na praksi. Torej glede na težave, s katerimi se vsakodnevno srečujemo pri svojem delu in glede na prakso, saj se v določenih primerih sodna praksa niti ne more oblikovati, in sicer v primerih, kadar je višina takse tako visoka, da stranke odvrača od sodišča oziroma od možnosti vlagati pravna sredstva, tako da menim, da so te pripombe, ki smo jih podali povsem utemeljene. Morda tudi to v primerih, ko gre torej k 18. členu spremenjenega zakona, če bi šlo za več tožbenih zahtevkov je naše stališče, da če je že višina takse vezana na delo sodišča poudarjamo, da sodišče iz tega razloga, če je podanih več tožbenih zahtevkov nima več dela, saj gre običajno so ti zahtevki podani v tožbi oziroma kasneje do prvega naroka. Tako da, hvala.

Hvala tudi vam. Želi besedo predstavnik Državnega odvetništva? Želi besedo generalni državni odvetnik mag. Jurij Groznik. Izvolite.

Hvala gospod predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj. Torej državno odvetništvo je v okviru strokovnega usklajevanja sodelovalo s predlagateljem zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah. Zdaj v okviru usklajevanja je državno odvetništvo izdelalo tri mnenja glede zakonskega predloga v katerih je tudi predlagalo določene konkretne rešitve.

S temi mnenji smo predlog v celoti podprli, saj smo ugotovili prizadevanja predlagatelja k odpravi neustavnosti, ki jih je ugotovilo Ustavno sodišče v prvotnem zakonu. Poleg tega pa enako kot predlagatelj pač menimo, da zadevna novela podpira v bistvu krepitev vzdržnosti proračuna, tako da zaenkrat hvala.