Vse članice in člane odbora in vabljene ter vse ostale prav lepo pozdravljam!

Pričenjam 28. redno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti gospod Robert Polnar, član odbora, na seji pa kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo, in sicer kolega Mihael Prevc, ki nadomešča Andreja Černigoja, kolegica Alenka Jeraj, ki nadomešča kolega Branka Grimsa in pa kolega Jožef Lenart, ki nadomešča mag. Eleno Zavedlav Ušaj.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora, in sicer se glasi Predlog zakona o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, skrajšani postopek, EPA2145-VIII. Predlog zakona o spremembah Zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, skrajšani postopek EPA 2129-VIII in pa Predlog zakona o debirokratizaciji, druga obravnava EPA 1759-VIII. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O SISTEMU PLAČ V JAVNEM SEKTORJU, SKRAJŠANI POSTOPEK. V zvezi s to točko ste prejeli gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in sicer predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Vlade, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, pripombe Aktiva ravnateljev dvojezičnih vzgojno-izobraževalnih zavodov. K tej točki dnevnega reda so vabljeni predlagatelj prvopodpisani kolega Ference Horváth, Ministrstvo za javno upravo, Državni svet Republike Slovenije in pa Zakonodajno-pravna služba. Dodatno sem k tej točki dnevnega reda povabil še ravnateljico dvojezične srednje šole Lendava Silvijo Hajdinak Prendel in ravnatelja srednje šole Pietro Coppo Alberta Šerjanija. Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. člena Poslovnika. Rok za vlaganje amandmajev se je iztekel v četrtek, 25. 11., v poslovniškem roku pa so amandma vložile poslanske skupine SDS, NSi in SMC in sicer k 1. členu predloga zakona. Odboru predlagam, da v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika ob koncu razprave glasujemo o obeh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Želi predlagatelj predloga zakona podati dopolnilno obrazložitev k posameznim členom predloga zakona? Gospod Ferenc Horváth, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Lepo pozdravljeni vsi skupaj!

Torej poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti sva se lotila kar vprašanja, ki je v preteklosti naletelo marsikdaj na odklonilnost, najin namen pa je bil nekako popraviti bom tako rekel neke vrste krivice, ki se je zgodila ravnateljem v dvojezičnih izobraževalnih zavodih, seveda tudi na italijanski strani, kakor tudi novinarjem tiskanega medija v narodnostnih medijih. Da zelo poenostavim zadevo ravnatelji oziroma učitelji v osnovnih šolah in vrtcih ter srednji šoli imajo dvojezični dodatek od 12 % do 15 %, medtem so imeli ravnatelji med 3 % in 6 %, medtem ko novinarji na RTV Slovenija so imeli tudi od 12 % do 15 %, medtem ko so novinarji tiskanega medija, torej nekako, ki opravljajo isto delo, pa so imeli samo od 3 % do 6 %. Zato smo nekako poskušali skupaj z Ministrstvom za javno upravo najti rešitev, da bi to nesorazmerje nekako popravili. Mi smo tudi predložili v proceduro eno spremembo omenjenega člena, mnenje Zakonodajno-pravne službe je temu oporekalo zato smo nekako poskušali izoblikovati amandma k temu členu, ki se sedaj nekako spremenil in nekako poskuša upoštevati vsa tista načela, katerim je nekako oporekala tudi Zakonodajno-pravna služba. Bom pa rekel na splošno, da vprašanje dvojezičnega dodatka, mislim, da v Ljubljani s pravniškega vidika in pripadniki obeh avtohtonih narodnih skupnosti gledamo zelo na različne načine in tudi tematika je zelo občutljiva, zato se zdaj v to ne bi poglabljal. Na kratko bi mogoče še enkrat samo toliko povedal, da menim, da je ta predlog v skladu z zakonodajo, v skladu tudi z mnenjem, ki ga je oblikovala Zakonodajno-pravna služba in menim, da bomo nekako odpravili tista nesorazmerja, ki so do zdaj bila več kot 15 oziroma 20 let in zato verjamem, da boste, dragi kolegice in kolegi, ta predlog te spremembe podprli.

Kot ste sami omenili sta prisotna tudi oba ravnatelja, ki v kolikor želita lahko tudi utemeljita potrebo oziroma njun pogled na to vprašanje, seveda sem vam pa jaz morebiti na nadaljnja vprašanja na razpolago. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za javno upravo oziroma predstavnica? Izvolite.

Tu smo iz javne uprave. Trenutno nimamo kaj za dodati.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe. Želi besedo? Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj!

Torej, kot ste opazili je Zakonodajno-pravna služba glede tega predloga zakona pripravila zelo obširno mnenje. Zdaj bi ga jaz poskušala najhitreje in najkrajše povzeti. Zakonodajno-pravna služba je izhajala iz ustavnih določb in komentarja. Iz njih izhaja, da je temeljni namen zaščite narodnih skupnosti ohraniti identiteto narodnih skupnosti. Poleg določbe 11. člena Ustave, ki govori o uradnem jeziku, je treba posebej izpostaviti 64. člen Ustave, ki določa posebne pravice do avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Slovenij in določa, da med drugim, navajam samo to kar je pomembno za obravnavano temo, da v skladu z zakonom imata te skupnosti in njuni pripadniki pravico do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku. Nadalje smo v mnenju iz pravno-sistemskega vidika navedli relevantne zakone, ki urejajo zahtevo po dvojezičnosti, saj v bistvu krovnega zakona, ki bi celovito zajemal vse pravice narodnih skupnosti v Sloveniji ni. Posebej je treba opozoriti, da vsi postopkovni predpisi določajo obvezno dvojezičnost, potem je to tudi Zakon o javni rabi slovenščine, Zakon o vrtcih, Zakon o osnovnih šolah, Zakon o javnih uslužbencih, potem ima posebne določbe Zakon o radioteleviziji Slovenije, Zakon o zagotavljanju vidnosti in slišnosti programa RTV Slovenije in lokalnih nekomercialnih programov na območjih kjer živi slovenska narodna manjšina. Relevantni sta pa tudi Zakon o slovenski tiskovni agenciji in Zakon o medijih. Posebej je treba izpostaviti Zakon o samoupravnih narodnih skupnosti, še bojo posebej pa za obravnavano tematiko, na podlagi 64. člena Ustave je Državni zbor sprejel Zakon o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Ta zakon v 14. členu določa pogoj, da v vrtcih in šolah z italijanskim učnim jezikom opravljajo vzgojno-izobraževalno delo strokovni delavci, ki obvladajo italijanski jezik kot učni jezik, v dvojezičnih vrtcih in šolah opravljajo vzgojno-izobraževalno delo strokovni delavci, ki obvladajo oba učna jezika. Iz te zakonodaje je mogoče zaključiti, da skladno z Ustavo se daje poudarek področju vzgoje in izobraževanja. Veljavna zakonodaja zato loči med dvema subjektoma. Prvič subjekti, ki izvajajo vzgojo in izobraževanje in drugi subjekti, za katere se zahteva znanje in raba uradnih jezikov. Iz te delitve po naši oceni izhaja tudi Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki te subjekte deli na dve alineji, v tretji alineji so navedeni pravosodni organi in je za to obravnavano materijo to irelevantno, zato bomo to spustili. Tako se prva alineja 28. člena ne nanaša na celotno področje vzgoje in izobraževanja, temveč znotraj njega na dejavnost izvajanja vzgoje in izobraževanja, kjer se upošteva dvojezičnost kot učni jezik. Druga alineja pa se nanaša na vsa druga področja, kjer je zahtevana dvojezičnost kot uradovalni oziroma sporazumevalni jezik. Na tej podlagi so različne tudi višine dodatka, in sicer po prvi alineji je dodatek od 12 % do 15 %, po drugi alineji pa od 3 % do 6 % osnovne plače. V vsakem primeru pa mora biti znanje jezika narodne skupnosti pogoj za zasedbo. Tako tudi v drugo alinejo sodijo uradniška delovna mesta, to so recimo na upravnih enotah, na finančni upravi, na organih lokalne samouprave in tako naprej. Pomembno je opozoriti, da se ta zahtevana stopnja znanja jezika in dejanska uporaba tega jezika, se upoštevata pri višini določitve dodatka, kot je določen v razponu, kot sem prej navedla. Predlagatelja navajata, da se bo s predlagano spremembo odpravila neenakost. V našem pisnem mnenju pa smo opozorili, da se s predlaganim zakonom lahko povzroči nova neenakost glede subjektov iz prve in druge alineje. Ker namreč prva alineja ne bo več zajemala samo področja vzgoje in izobraževanja in ni jasno kakšna bi bila ločnica, kateri vrednostni kriterij bo med prvo in drugo alinejo. Ker predlagatelj niti zakonodajalec ne določata nobenega kriterija, je taka ureditev po naši trdni oceni lahko sporna z vidika 14. člena Ustave. Drugi problem imamo glede novinarjev tiskanih medijev, ki jih predlagatelji prav tako želijo uvrstiti v prvo alinejo. V prvi alineji so sicer res že novinarji javnega zavoda RTV-ja, vendar je treba opozoriti, da je po Zakonu o RTV le ta javna služba na tem področju in območju narodnih skupnosti, zato ima posebne obveznosti, njeni zaposleni, se pravi zaposleni novinarji na RTV-ju pa so javni uslužbenci. Iz predloženega gradiva ni popolnoma jasno na kakšni podlagi se novinarje tiskanih medijev narodnih skupnosti sploh lahko uvrsti med javne uslužbence in s tem že načeloma v umestitev v Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Če namreč ti novinarji niso javni uslužbenci v zakon ne sodijo. Po drugi strani pa če se te novinarje uvrsti v prvo alinejo se zastavi ponovno vprašanje enakosti na primer z novinarji, ki jih določa Zakon o slovenski tiskovni agenciji, ki se prav tako ukvarja s tiskanimi mediji. Nenazadnje smo opozorili, da skladno z Zakonom o medijih termin tiskani mediji narodnih skupnosti sploh ni opredeljen. Zadnja zadeva pa je, da predlagatelja želita v prvo alinejo, se pravi bolje plačano, uvrstiti tudi javne uslužbence Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, brez posebne obrazložitve. V pisnem mnenju smo zapisali, da ti uslužbenci ne izvajajo niti vzgojno-izobraževalne dejavnosti niti publicistične, uporabljajo jezik narodne skupnosti le na nivoju splošnega sporazumevalnega jezika in so po naši oceni, po naši presoji zato umeščeni v drugo alinejo. Sicer načeloma zahteve po dvojezičnosti za konkretne službe niso nujno podane v zakonu. Glede teh javnih uslužbencev Zavoda za šolstvo pa je zadeva še malo bolj specifična. Namreč, v zakonodajnem postopku je vložen Predlog novele Zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja iz katerega pa eksplicitno izhaja, da za strokovne delavcev Zavoda Republike Slovenije za šolstvo pogoj znanja jezika narodne skupnosti sploh ni pogoj, saj ga ta predlog zakona šele uvaja. Glede amandmaja pa moram povedati, da v bistvu upošteva naše pripombe le toliko, da iz prve alineje izključuje druge javne uslužbence, to pomeni, da ostanejo tako ravnatelji kot ti javni uslužbenci zavoda Republike Slovenije za šolstvo in v bistvu niso usklajeni. Hvala lepa.

Hvala lepa za vaše besede. Želi besedo predstavnik Državnega sveta? Gospod Fajt, izvolite.

Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane gospe, gospodje, lepo pozdravljeni!

Torej, na Komisiji za državno ureditev se je nekako fokus razprave osredotočil predvsem na zaposlene v šolstvu. Član komisije, ki v Državnem svetu zastopa interese delojemalcev, je izpostavil, da se pri vloženi spremembi sistema plač v javnem sektorju ni spoštoval pisni dogovor med Vlado in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Vsaka sprememba plačnega sistema bi nekako morala biti obravnavana na pogajalski komisiji in se mora o njej razpravljati vse kar se tiče v zvezi z javnimi uslužbenci. Po njegovem mnenju ne bi smelo biti dogovarjanja mimo tega dogovora in takšen način prestavlja kršitev dogovora, zato je član komisije v imenu sindikatov javnega sektorja pristojnemu predstavniku Ministrstva za javno upravo izrazil protest. Prav tako je bilo s strani člana komisije, ki v Državnem svetu zastopa interese delojemalcev, izražena ali pa opozorjeno predvsem, da so razlikovanja v plačilu dodatkov za dvojezičnost ob nastajanju tega koncepta temeljila na argumentaciji, da učitelji prejemajo višje dodatke od ostalih zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih predvsem zato, ker je zahtevnost izvajanja učnega procesa v dveh jezikih neprimerljiva z ostalimi aktivnostmi, ki potekajo v šolskem prostoru, zato bi izenačevanje dodatkov za dvojezičnost lahko zmanjšalo zavedanje o zahtevnosti uporabe dveh učnih jezikov v pedagoškem procesu. Sicer pa moram povedati oziroma poudariti, da so drugi člani komisije izrazili veliko podporo predlogu zakona in opozorili na nepravičnost trenutne ureditve, poudarjeno je bilo, da je treba ravnateljem priznati enako višino dodatkov za dvojezičnost kot učiteljem, vzgojiteljem, saj mora biti vsak ravnatelj najprej tudi učitelj, ki deluje v dvojezičnem učnem procesu in nato za mesto ravnatelja izpolniti vse dodatne pogoje. Torej na koncu bi se pa zdaj jim v primerjavi z učitelji ta dodatek znižal. Mesto je tudi pomembna karierna stopnica v sistemu, vendar zmanjševanje dodatkov za dvojezičnost lahko vodi v manjšo motivacijo za kandidiranje za mesta ravnateljev. Ravnatelji imajo aktivno vlogo znotraj kolektiva, prav tako morajo ves čas komunicirati s starši, učenci, z okoljem, od njih se pričakuje tudi da se prijavljajo na razpise tudi recimo v Italiji oziroma na Madžarskem. Svojem delu uporabljajo oba jezika na najvišjem nivoju in zato ni razloga, da bi ravnatelji dobivali nižji dodatek za dvojezičnost kot učitelji. No, na pripombo predstavnika delojemalcev je pa Ministrstvo za javno upravo opozorilo, da sta oba predloga zakona vložila poslanca in da je Vlada nanj pripravila le svoje mnenje, pri tem je poudaril, da predlog zakona nikomur v javnem sektorju nič ne jemlje ali omejuje pravic, ampak se s predlogom zakona sistem v tem smislu celo nadgrajuje. Komisija je predlog zakona na koncu soglasno podprla. Hvala.

Hvala lepa. Torej, prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona ter vloženem amandmaju. Preden dam besedo kolegicam poslankam in poslancem, me zanima, če želita besedo še vabljena gospod in gospa predstavnika šol? Izvolite in predstavite se prosim za magnetogram.

Lepo pozdravljeni! Hvala za besedico. Ravnateljica dvojezične srednje šole v imenu Aktiva ravnateljev dvojezičnih vzgojno-izobraževalnih zavodov. Torej naš Aktiv je pripravil že pisno gradivo v katerem povzema dejansko naše nestrinjanje in podpira predlog, ker se nam zdi ne samo neprimerno tudi nesorazmerno in tudi zelo krivično do ravnateljev, da se jim določa 6 % dodatek za dvojezičnost. Tako kot smo že slišali ravnatelj izhaja iz vrst strokovnih delavcev, postane ravnatelj in potem dejansko je prvi med enakim in se mu zniža dvojezični dodatek. Jaz mislim, da on mora biti zgled in vzor vsem in tudi v uporabi in znanju obeh jezikov, torej na višjem nivoju ali kot ste zapisali na ravni knjižnega jezika. In v teh alinejah nekako izhajamo iz tega, da se na delovno mesto ravnatelja prijavljamo oziroma pri tem, ko postanemo ravnatelji moramo izpolnjevati enake pogoje kot vsi strokovni delavci in potem nekateri ravnatelji celo imajo v obvezi poučevanje, nekateri želimo poučevati, vsekakor pa smo ves čas del vzgojno-izobraževalnega procesa, s tem, da hospitiramo tudi sedaj, ko manjkajo učitelji, nadomeščamo, ne bom naštevala. Torej razlagamo zakaj mislimo, da se ves čas ta pogovorni jezik tudi prepleta z uporabo knjižnega jezika in definitivno ni to samo uradovalni jezik. Trenutno, če dovolite, bom naredila dve primerjavi, spadamo pod to drugo alinejo skupaj z administrativnimi-tehničnimi delavci, kar pomeni, da recimo naš hišnik ima 6 % dodatek in jaz imam 6 % dodatek. Tako, da ne vem no. Ali pa recimo primerjava učitelj slovenščine ima vsaj duplo, vsaj 12 % dodatek, pa ne verjamem, da uporablja učitelj slovenščine večkrat ali tudi na višjem nivoju jezik kot ravnatelj, pa si ga vsak zasluži, ampak vseeno, jaz mislim, da je predlog upravičen v imenu vseh teh ravnateljic. Mogoče predam besedo še kolegu, ki me bo dopolnil. Hvala.