Spoštovani, pričenjam 34. sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in prav lepo pozdravljam vse vabljene in ostale prisotne.

Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili naslednje članice in člani odbora: Branko Simonovič, Violeta Tomić in pa Boštjan Koražija.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red. Pod točko 1 letno poročilo družbe Slovenski državni gozdovi o doseganju ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi za leto 2020 in pod točko 2 pobude in vprašanja članov odbora. Ker do včeraj do 12. ure nisem prejel predloga za razširitev dnevnega reda oziroma za umik katere od točk dnevnega reda, je dnevni red določen kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE POROČILO DRUŽBE SLOVENSKI DRAŽVNI GOZDOVI O DOSEGANJU CILJEV GOSPODARJENJA Z DRŽAVNIMI GOZDOVI ZA LETO 2020.

Odbor je matično delovno telo, poročilo pa obravnavamo na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora. Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije v 31. členu določa, da družba enkrat letno, najpozneje do 31. oktobra, Državnemu zboru pošlje letno poročilo o poslovanju v preteklem letu, ki temelji na prikazu doseganja ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi iz tega zakona.

K obravnavi te točke sem vabil Slovenske državne gozdove, Vlado, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kmetijsko-gozdarstvo zbornico Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, lovstvo in ribištvo, Zvezo lastnikov gozdov Slovenije in pa predstavnike družbe Ernst & Young. 29. 11. 2021 pa smo vabili še Državni svet.

S sklicem seje ste prejeli poročilo z dne 11. 10. 2021 in kočno poročilo družbe Ernst & Young o poslovanju družbe SiDG, ki je pripravljeno v skladu z zahtevo nadzornega sveta družbe SiDG in ste ga prejeli v varovani predal sistema UDIS. Naknadno smo prejeli še mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Preden dam besedo direktorju SiDG, mi dovolite, da vas seznanim s postopkom obravnave na današnji seji. Najprej bom dal besedo direktorju SiDG in nato še ministru dr. Podgoršku, nato bomo sejo prekinili za 10 minut in bomo sejo na prošnjo družbe Ernst & Young zaprli za javnost, da bodo predstavili ugotovitve poročila o poslovanju družbe SiDG. Nato bo sledila razprava članov odbora o tem poročilu in ko bodo vsa vprašanja izčrpana, bomo sejo ponovno prekinili za 10 minut in odprli za javnost. Opozarjam pa, da na odprtem delu seje ne bo več mogoča razprava o poročilu družbe Ernst & Young.

Tako dajem najprej besedo direktorju SiDG, gospodu Tomazinu.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Družba Slovenski državni gozdovi je v skladu z zakonsko dikcijo Državnemu zboru poslala letno poročilo o doseganju ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi za leto 2020. Poročilu pa je priložila tudi letno poročilo …

Gospod Tomazin, se oproščam, da vas prekinjam. Jaz bi prosil, če si nadenete masko.

Okej, pardon. Hvala za opozorilo.

Poročilu pa je družba priložila tudi letno poročilo družbe Slovenski državni gozdovi za leto 2020, ki ga je potrdila tudi skupščina družbe v mesecu avgustu.

Konec leta 2020 je znašala površina državnih gozdov 239 tisoč hektarjev. Varovanih gozdov je bilo 21 tisoč 232, gozdnih rezervatov pa 5 tisoč 974. V letu 2020 je družba Slovenski državni gozdovi posekala približno milijon 140 tisoč kubikov lesa, od tega je bilo sanitarnega poseka 35 %. Prihodki od prodaje so znašali približno 65 milijonov evrov, dobiček je znašal 7,5 milijonov evrov. Prodaja po dolgoročnih pogodbah v odstotkih je znašala 57 %. Naložbe v družbi so znašale 3,4 milijona evrov. Konec leta 2020 je bilo v družbi zaposlenih 300 zaposlenih, dodana vrednost na zaposlenega pa je znašala 75 tisoč 969 evrov.

Skladno z Zakonom o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije so navedeni nekateri cilji.

In sicer od upoštevanja načel trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z državnimi gozdovi, dosegati čim večji donos in kakovost gozdno-lesnih sortimentov. Finančni podatki in kazalci potrjujejo, da je družba poslovala donosno in uspešno. V gozdni sklad je vplačala 10,8 milijonov evrov ter dosegla 9,1 milijona evrov dobička pred obdavčenjem.

Cilj 2, prispevati k vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnim verig, promociji in lesnih proizvodov ter oblikovanju zelenih delovnih mest. skozi prodajo lesa smo prioritetno sledili vsem ciljem, ki jih ima družba pri zagotavljanju kvalitetne gozdno-lesne verige, in izvajali po sklenjenih dolgoročnih pogodbah prodajo lesa, ki smo jo sklenili z domačimi predelovalci lesa. V okviru hčerinskega podjetja družbe Snežnik smo dodajali vrednost lesu iz državnih gozdov ter z njim razvijali delovanje prvega centra za zbiranje in predelavo lesa.

Dolgoročno povečevati površino državnih gozdov. Za Republiko Slovenijo smo v letu 2020 povečali površino državnih gozdov za skupaj 2 tisoč 303 hektarje, kar je tako rekoč tisoč hektarjev več od načrtovanih tisoč 200 hektarjev. Povečevali smo lastništvo državnih gozdov v kompleksih, kjer je površina nad 5 hektarjev, lastništvo v varovalnih gozdovih, v gozdovih s posebnimi nameni, v gozdovih na zavarovanih območjih ter gozdovih v obmejnem pasu.

Cilj 4, prispevati k doseganju ciljev razvoja podeželja, zlasti ohranjanja kmetij in podeželja v gorskem in hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja. Z oblikovanjem primernih pogojev za izvajanje storitev v gozdovih smo začeli vzpostavljati ugodnejše okolje z omogočanje dela gorskim kmetijam, gospodarjenje po že sklenjenih koncesijah, ki jih imamo sklenjene z gorskimi kmetijami, smo izpeljali skladno z veljavnimi pogodbami. Pri tem lahko navedem, da smo v letu 2021 naredili pomemben korak naprej, saj so bile potrjene zakonodajne podlage, na osnovi katerih bomo gorskim kmetijam omogočali tudi večji prihodek oziroma lažje sodelovanje pri javnih razpisih.

Cilj 5, prispevati k doseganju ciljev ohranjanja narave, zlasti k doseganju ciljev območij Natura 2000 in zavarovanih območjih. Pri gospodarjenju z državnimi gozdovi smo upoštevali usmeritve s področja ohranjanja narave in gospodarjenja prilagodili tem zahtevam.

Cilj 6, na področju gozdov, gozdarstva in lesarstva omogočati usposabljanje strokovnega osebja ter podpirati izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo. Družba je v letu 2020 omogočala izvedbo praktičnega pouka in terenskih vaj izobraževalnim institucijam, ki se v svojem programu navezujejo na gozdarstvo. V sodelovanju z Zavodom za gozdove smo omogočili dijakom in študentom študentsko delo, pri katerem so se spoznavali s pripravo vseh del, tako od letnega načrta poseka, vlaganj v gozdove, poseka in spravila do prodaje.

In cilj 7, izvajati prodajo lesa na panju v minimalnem obsegu. Količina prodanega lesa na panju je bila resnično minimalna v letu 2020 in je znašala 309 kubikov, kar je 3 promile prodanih količin lesa.

Morda toliko za uvod. Še pomembnejši dogodki v letu 2020 kar se tiče poslovanja družbe Slovenski državni gozdovi.

In sicer družba je imela imenovano novo poslovodstvo v mesecu maju leta 2020. Nadzorni svet je odpoklical dotedanje poslovodstvo in imenoval začasno poslovodstvo. Ter razmere, v katerih je družba poslovala v letu 2020, so bile zaznamovane z epidemijo covid.

Toliko na hitro, bom rekle, skrčeno. Za vsa vprašanja smo pa tukaj za vas danes na voljo.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo dajem ministru dr. Podgoršku.

Izvolite.

Predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gostje.

Nebi se dotikal poročila samega delovanja družbe, ker je direktor že to predstavil in tudi bistveno bolje poznajo te poslovne podatke kot jih poznamo na ministrstvu. Bi pa vendarle se dotaknil družbe tudi z drugega zornega kota. Nekajkrat smo se že o družbi Slovenski državni gozdovi pogovarjali tukaj na tem odboru. In vendarle lahko tudi na podlagi današnjega dnevnega reda te seje ugotavljamo, da sem izjemno vesel in lahko poudarim, da je bila ena od prvih nalog, ko sem prišel na ministrstvo v funkcijo ministra, da se dogovorimo za začetek forenzike. In 11. novembra lansko leto je bil objavljen razpis za to forenziko, o kateri bomo danes govorili. Naredila jo je družba Ernst & Young, zaključila 2. marca. Naj dodam, da je tudi priporočila že obravnavala tudi Vlada Republike Slovenije, naložila poslovodstvu pripravo akcijskega načrta za izpolnjevanje priporočil in tudi ta priporočila že sprejela na vladi. Podrobnosti verjetno v zaprtem delu te seje.

Naj dodam še, da ravno tako izvaja svoj skrbni pregled tudi Računsko sodišče v družbi Slovenski državni gozdovi. Ravno tako sva se z gospodom direktorjem govorila praktično tudi po njegovem imenovanju bolj kot ne takoj, da se pripravijo notranji procesi za sistem nadzora - nadzora nad izvajanjem del, nadzora nad izvajanjem prodaje in tako naprej. In lahko tukaj res na nek način podam to informacijo, da so že narejeni prvi resni koraki v tej smeri, in sicer tako samo sledenje tovornjakov, tako njihovih lastnih kot tudi pogodbenikov, kot tudi preverjanje sečišč in tako naprej. Nenazadnje smo se zelo veliko okoli preverjanja sečišč in zaključnih del pogovarjali, če se spomnimo, tudi v Državnem zboru na poslansko vprašanje gospoda Nemca glede trnovskega gozda. In menim, da smo se tudi na tem trnovskem gozdu nekaj naučili in na podlagi tega družba sama izvaja bistveno bolj temeljite preglede / nerazumljivo/ samih delovnih mest, sečišč, torej tam, kjer se izvaja sečnja in spravilo. In tudi inšpektorat izvaja dodatne aktivnosti tako za preverjanje same sečnje, ali je sečnja skladno z odkazili in tudi glede samega gozdnega reda. In ocenjujem, da v tem delu je bil zagotovo narejen dodaten napredek. Ravno tako z veseljem ugotavljam, da smo v tem času dobili tudi enoten predlog opozicije za predstavnika v nadzornem svetu. In ko smo ta enotni predlog dobili, smo v najkrajšem možnem času tudi na vladi imenovali predstavnika opozicije v Nadzornem svetu družbe Slovenski državni gozdovi.

Dodal bi še, da me izjemno veseli, da se je družba lotila tudi drugačnih načinov prodaje. Ravno v teh dneh poteka t.i. dražba najboljših gozdno-lesnih sortimentov, s čimer bomo zagotovo lahko dosegli boljše finančne učinke, kajti nekateri gozdno-lesni sortimenti se bodo zagotovo prodali po višjih cenah kot bi se sicer. In to zagotovo pozitivno spodbuja, deluje ne samo na družbo, ampak tudi na vse ostale lastnike gozdov, da vendarle vemo, da biti lastnik gozda ne pomeni samo, da greš posekati takrat, ko je nekaj treba posekati, ampak da izvajaš tudi gozdno-gojitvena dela, s čimer vendarle na koncu dosežeš takšne gozdno-lesne sortimente, ki jih lahko prodaš bo bistveno višji, po dodani vrednosti. Torej biti lastnik gozda ne pomeni samo sečnja, ampak vse, marsikaj tudi drugega.

Naj dodam še morda zadnji stavek. Izjemno me veseli, da smo se s pomočjo te družbe in s pomočjo dogovora z Ministrstvom za gospodarstvo končno lotili tudi lesnih centrov. In temu obeta, da gremo v pravo smer, nakazuje tudi razpis za javno-zasebno partnerstvo za izgradnjo lesnih centrov. In pričakujemo nezavezujoče ponudbe zaenkrat, potem v začetku drugega leta pa gremo proti zavezujočim ponudbam.

Torej iz tega zornega lahko trdim, da je poslovodstvo, aktualno poslovodstvo izvedlo kar nekaj koraki v smeri spremljanja, zagotavljanja večje sledljivosti, bolj odgovornega gospodarjenja z gozdovi v lasti Republike Slovenije. Že prejšnje poslovodstvo pa tudi je naročilo že forenzični pregled. Mimogrede, forenzični pregled je bil narejen za obdobje od 1. 7. 2016 do 30. 9. 2020. In iz tega zornega kota sem prepričam, da bomo na podlagi vseh priporočil, mnenj, tudi Računskega sodišča, ko bo zaključilo, in tako naprej, prišli do situacije, ko bomo lahko še bistveno bolj zaupali družbi v duhu njenega gospodarjenja z gozdovi v lasti Republike Slovenije. Verjamem, da so to procesi v pravo smer, v pravo smer tega, kar se tudi večkrat na našem odboru pogovarjamo. In tudi verjamem, da bomo s to smerjo tudi dosegli bolj učinkovito gospodarjenje z gozdovi v lasti Republike Slovenije.

Prepričan pa sem, da bodo tudi danes zagotovo mnenja zelo zanimiva, pobude zelo zanimive. In v enem delu, ko bom z vami, se tudi veselim vseh teh razprav.

Hvala lepa.

Hvala lepa, minister.

Zdaj skladno z prej sprejetim dogovorom prekinjam sejo za 10 minut. Nadaljujemo ob 12.30 na zaprtem delu seje.

Nadaljujemo s sejo, torej s točko Letno poročilo družbe SiDG za leto 2020.

Sprašujem, če želi besedo predstavnik Državnega sveta.

Gospod Zupančič, izvolite.

Hvala lepa, predsednik, za besedo. Še enkrat lep pozdrav poslankam, poslancem, ostalim prisotnim na današnji seji odbora.

Komisija je poročilo obravnavala na 34. seji 26. 10. 2021. In bom samo povedal posamezne opazke, kajti sklep je bil, da se je komisija seznanila s poročilom.

Nekako v komisiji ugotavljajo, da je poročilo bilo pripravljeno obsežno. Razvidno, dobro poročilo za leto 2020. Tudi ugotavljamo, da glede na to, da smo bili prej kar nekako nezadovoljni, ko smo poznali koncesijski odnos gospodarjenja z državnimi gozdovi, da se stanje po ustanovitvi podjetja izboljšuje. Tudi sámo poslovanje v letu 2020 glede na epidemijo je bil rezultat dober, se pravi tudi s finančnega vidika. Nekako, kot sem rekel, da je poslovanje tako za državo kot tako tudi bolj uspešno ali pa več iztrži iz državnih gozdov kot pa je po prejšnjem sistemu. Vsaj tako je mnenje članov komisije.

Komisija podpira težnjo po čim prejšnjem višjem deležu lastne gozdne proizvodnje iz lastnega transporta, saj to zagotavlja večjo odzivnost. In pogostejše naravne nesreče in ujme. Glejte, tole je bilo že prej izpostavljeno, da če bi državni gozdovi še več izvajali del iz lastnih, se pravi lastne sečnje, verjetno bi bil tudi boljši nadzor nad tem. Kajti pri razpisih se pojavljajo dva problema. En problem je izvajalec, kjer je vsaj do zdaj se vedno izvajalca jemalo kot najcenejšega. Vemo, da so se javili tudi za 8, 9 evrov, kar je dejansko nemogoče. In s takim izvajalcem ali pa podizvajalcem pride tudi do tega, da se pojavi, ker za ta denar ne more delati, tudi kraja in pa tudi, ne vem, neustrezne ekipe in tako naprej in nesreče. Tako, da ta del je absolutno pravilno, da gre velik del v lastno, se pravi lastna dela in pa seveda z razpisi, kjer je pa treba določiti, in je že določeno, najnižja cena, se pravi, izpod katere nekdo ne more delati. In dejansko to, da je bilo v razpisu delal tisti, ki je najcenejši, seveda to ni bilo prav.

Ugotavljamo tudi, da komisija izpostavlja pomen oskrbovanja slovenskega trga s strani SiGD in poudarja, da so državni gozdovi med najboljšimi gozdovi v Sloveniji tako po rastiščih in lesni masi. Tole mi večkrat izpostavljamo zato, ker se predvsem lastnikom zasebnih gozdov včasih očita, kje je pa les iz zasebnih gozdov, kaj oni delajo in tako naprej. Ampak na konec koncev zaloge lesne mase v državnih gozdovih so povprečno 380 kubikov na hektar, v zasebnih pa 280, se pravi, v povprečju gre za boljše gozdove, ki jih ima država, kot pa jih imajo zasebni lastniki.

Glede na velike količine izvožene hlodovine komisija pogreša podatek o količini lesa, prodanega v Sloveniji, ki dejansko ostane v Sloveniji. Tukaj je bilo skozi vsa leta nazaj tudi opaziti to, da je SiDG prodal nekemu posredniku slovenske firme in tista firma je cel les potem prodajala v tujini. Mi smo rekli, pač les se proda doma. Ja, se proda nekomu, ki okroglega proda potem v tujino. Se pravi, ključno je, da se čim več tega lesa predela tudi pri nam. In tako kot smo rekli, eden od ciljev SiDG je tudi ta, da bo pač SiDG oskrbovalec lesne industrije, domače, v čim večji meri.

Seveda izpostavljena je bila tudi ta odtujitev lesa, ta kraja. En vidik sem že prej omenil, čeprav smo imeli prej ta del revizije tudi tukaj. Ampak en vidik sem že izpostavil, da lahko je del tega, se pravi, barabinskega izvora, lahko je pa tudi zaradi tega, kot sem rekel, ko nekdo tako poceni dela, da si potem še nekaj lesa prisvoji. Pač to je stvar drugih, ki bodo o tem odločali, ampak SiDG pa mora v prihodnje poskrbeti tudi z notranjo, kontrolo, revizijo, pregledniki, gozdarji in še ne vem čem, se pravi, da bo čim manj lesa odtujenega.

Izpostavljena je bila tudi infrastruktura, da bi pač SiDG še več vlagal v gozdne ceste, v infrastrukturo glede na to, da predvsem iz teh občinah, kjer se te gozdovi sekajo, pač je to zelo pomembno, da se tudi vzdržuje ta infrastruktura. Kajti zdaj vemo, da SiDG dela z dobrim rezultatom. In vlaganje v ceste je zelo pomembno tudi za širši vidik, ne samo za samo podjetje in pa državo.

Izpostavljeno je bilo tudi ta večkrat že omenjena razpisi in pa izvajanje del gorskih kmetij. Tukaj je že gospa Dimiceva prej to povedala, kako to izgleda. Mi smo šli bolj natančno, tudi smo vprašali, koliko je interesa kmetov po teh, da bi se javili na razpise. Zdaj, iz tistih podatkov, ki smo jih dobili, ni videti, da bi bilo ne vem res koliko tega interesa, lahko pa se je zgodilo v preteklosti, da so te, ki so se skušali ali pa so se javili, da teh del ali niso dobili ali niso izpolnjevali pogoja, da se zdaj v zadnjem letu 2020 niso toliko javljali na te razpise. Niti mogoče razpisi niso pisani na kožo.

Izpostavljeno je bilo tudi nakup in prodaja gozdov. Strategija SiDG-ja je tudi, da kupuje čim več gozdov. Mi smo rekli ja, ampak predvsem tam, koder gozdove želijo kupovati tujci, je prav, da se SiDG pojavi kot prvi kupec. Vendar nekako se zadnje čase prihaja do tega, da je na nek način to podjetje ene vrste nelojalna konkurenca zasebnemu sektorju pri nakupih gozdov. Če pogledate cenik, oni kupujejo, bi rekel, gozdove poceni, dejansko kakršnokoli je, ker imajo na konec koncev denar, ker iz poslovanja ta denar je. Če pa oni prodajajo gozd, je pa cena neverjetno velika. Jaz kot zasebnik, če želim kupiti od SiDG-ja, oni imajo svojega cenilca, nastavi ceno, in ta gozd je običajno tako drag, da ga jaz kot zasebnik težko kupim. Če pa, pri nakupu gozda je pa tako, govorim o kmetih, ki že imajo gozd, pa bi želeli kupiti še kakšen hektar gozda, je od SiDG-ja ta trenutek težko kupiti. Saj ko govorimo o večjih lastništvih, tam je mogoče kaj drugače, ampak pri teh manjših je pa, prvo je cena tako velika, da ga ne moreš kupiti, drugič pa tudi sami pravilniki SiDG-ja so taki, da ne omogočajo, da bi SiDG kaj veliko prodajal teh gozdov, kajti njihov cilj je nakup gozdov. Seveda zadaj se pa neko vprašanje pojavi tudi tu, da ali to dolgoročno ne pomeni pač prehajanja lastništva v večji meri v državno last, kar pa tudi ni cilj, da bomo zdaj na nek način šli v smeri podržavitve gozdov.

To so bile nekako glavne te pripombe ali pa opažanja. Drugače pa je ugotovitev, da SiDG pač se stanje izboljšuje in tudi te poslovni rezultati in tudi preglednost je boljša. Če pa primerjamo s prejšnjim sistemom koncesionarjev, pa tudi nekako gre v smeri izboljšave. Smo pa opazili tudi to, mislim, ali pa izpostavljeno je bilo, da se je v petih letih na SiDG-ju zamenjalo pet direktorjev, pet vodstev. To je slabo, jaz verjamem. Zato imamo tudi to, da vedno so neke, nekdo izvaja, drugi od zadaj je nezadovoljen. In ta trenja, ki jih je potem čutiti in tudi, ki smo jih prejle videli v revizijskem poročilu, se pravi, so največkrat pojavijo zato, ker ni neke dolgoročne ali pa, bi rekel, stalni gospodar, ampak se ti gospodarji ali pa ti upravljavci menjujejo. Jaz verjamem, da bo vodstvo, ki je zdaj gor, pač vsaj dlje kot eno leto gor, tako. Do zdaj je bil vsak samo eno leto in to je po naši oceni bilo slabo.

Hvala lepa. Toliko je z moje strani.

Hvala lepa.

Besedo dajem direktorju Direktorata za lesarstvo, če želi.

Gospod Ranc.