Vse članice in člane Odbora za gospodarstvo, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam.

Pričenjam 41. nujno sejo Odbora za gospodarstvo. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani Odbora: mag. Meira Hot s Poslanske skupine SD, Jani Ivanuša iz Poslanske skupine SNS. Na seji kot nadomestni članice in člani Odbora s pooblastilom sodelujejo: mag. Alenko Bratušek nadomešča Marko Bandelli, poslanca Miha Kordiša nadomešča poslanec Primož Siter in mag. Marka Pogačnika nadomešča poslanec Jure Ferjan.

S sklicem ste prejeli dnevni red seje Odbora. Ker v poslovniškem določenem roku nisem prejela predlogov za spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SPODBUJANJU INVESTICIJ, nujni postopek, EPA 2284-VIII. Predlagatelj Predloga zakona je Vlada.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 122. seji 1. 12. 2021 sklenil, da se je Predlog zakona obravnava po nujnem postopku.

K obravnavi te točke so vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet.

Poleg Predloga zakona ste prejeli naslednja gradiva: mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 2. 12. 2021, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 6. 12. 2021, pojasnila Vlade na mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 6.12.2021.

V poslovniškem roku so amandmaje k Predlogu zakona vložile poslanske skupine SDS, NSi in SMC, in sicer k 1. in 2. členu z dne 6. 12. 2021.

Pričenjam drugo obravnavo Predloga zakona. Želi predstavnik Vlade podati dopolnilno obrazložitev k členu predloženega zakona? Ugotavljam, da ja. Državni sekretar Andrej Čuš beseda je vaša. Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, člani in članice Odbora, zainteresirana javnost, lep pozdrav.

Dovolite mi, da danes na kratko skupaj, danes barve MGRT zastopa poleg mene še Dušan Pšeničnik, vodja Sektorja za internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, da na kratko predstavim ključne poudarke Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju investicij.

Investicije so gledano na nacionalno ekonomijo eden najpomembnejših dejavnikov pri pospeševanju gospodarskega razvoja. S Predlogom zakona, ki je danes pred vami, želimo uresničiti zavezo Republike Slovenije iz načrta za okrevanje in odpornost, da bo z reformo usmerila investicijsko dejavnost v zeleni prehod in doseganje višje produktivnosti gospodarstva. Ob tem želimo omogočiti črpanje dodatnih 88,5 milijona evrov za spodbujanje investicij iz naslova mehanizma za okrevanje in odpornost, ostati konkurenčen drugim državam pri privabljanju investicij in ustvariti enostaven ter predvidljiv sistem dodeljevanja investicijskih spodbud.

Vlada Republike Slovenije je 18. 11. 2021 določila besedilo zakona in ga posredovala Državnemu zboru v sprejem po nujnem postopku z obrazložitvijo, da gre za doseganje z Evropsko komisijo dogovorjenega cilja iz načrta za okrevanje in odpornost. Reforma mora stopiti v veljavo najkasneje do konca letošnjega leta. Sicer je možna ali pa mogoče izguba sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Med 1 in 12 milijoni evrov v predelovalni dejavnosti, med 0,5 in 3 milijoni evrov v storitveni dejavnosti ter med 0,5 in 2 milijona evrov v razvojno-raziskovalni dejavnosti.

Pri teh spodbudah bo dodana vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi dve leti po zaključku investicije morala biti višja od dodane vrednosti na zaposlenega v gospodarski družbi poslovnem letu pred letom oddaje vloge.

Obenem kažemo tudi na tendenco zelenega prehoda, da mislimo resno, saj se vključuje številne dodatne zelene pogoje; energetska učinkovitost proizvodnje ali poslovnih procesov, okoljsko odgovorno ravnanje, osnovna učinkovitost, začetek izvajanja investicij v roku šestih mesecev po sklenitvi pogodbe o dodelitvi subvencije in pa doseganje vsaj 40 % ocenjenih točk iz naslova zelenih, to je okoljsko trajnostnih meril. Obenem pa se tukaj tudi odpravlja obveznost ustvarjanja delovnih mest, ostaja pa zaveza po ohranjanju. Obenem ni dovoljeno podpreti investicij, ki so v nasprotju z evropskimi standardi, da ne sme škoditi bistveno in so v nasprotju s cilji iz Uredbe Evropske unije za spodbujanje trajnostnih naložb. Podrobnejša merila bo določal podzakonski akt in bodo z aktualnimi merili oziroma kazalci kar najbolje odražala prispevek zelenemu prehodu. Osnutek Uredbe je pripravljen ter objavljen in ravno danes se zaključuje njegova 30 dnevna javna obravnava.

Veliko je vprašanj, ker že danes smo imeli Zakon o spodbujanju investicij. To je zgolj nadgradnja. Še vedno pa so seveda tukaj vprašanja kaj pa bo s sredstvi in projekti, ki so financirani iz integralnih sredstev.

Investicije nad pragovi 12, 3 in 2 milijona evrov se financirajo na podlagi neposredne vloge iz integralnih sredstev kot doslej. Dodana vrednost na zaposlenega dve leti po zaključku investicije mora biti ne le višja kot v gospodarski družbi pred letom oddaje vloge, ampak tudi višja od povprečja te dejavnosti. Zahtevana števila ustvarjenih novih delovnih mest se prepolovijo.

Ko govorimo o strateških investicijah. Tudi za strateške investicije sledimo istemu pristopu, in sicer na zahtevano število ustvarjenih delovnih mest se prepolovi iz 400 na 200 v predelovani in storitveni dejavnosti. Dodaja se tudi možnost uporabe EU pravil za dodeljevanje pomoči za naložbe malih in srednjih podjetij, kar bo še posebej pomembno za območja, ki lahko ob novi regionalni karti izpadejo v zahodnem delu Slovenije. Jih pa lahko podpremo v manjšem obsegu upoštevajoč seveda pravila za naložbe NSP.

Dovolite mi, da se seveda tudi zahvalimo Zakonodajno-pravni službi Državnega zbora in njihove pripombe, ki so seveda prišle. Mislim, da se to tudi odraža v nekih aktivnostih poslanskih skupin koalicije. Glede na to, da smo tudi amandmaja prebrali, sta tudi usklajena tako z Zakonodajno-pravno službo in tudi mislim da z Evropsko komisijo. Te pripombe so prišle v petek oziroma njihovo soglasje, tako da mislim, da smo pripravljeni na sprejem tega zelo pomembnega, ko se seveda pogovarjamo o zelenem prehodu gledano, zakona.

Spoštovani, slovensko gospodarstvo potrebuje spremembo zakona s področja spodbujanja investicij. Z namenom spodbuditve kapitalno intenzivnih investicij, investicij v naprednejšo tehnologijo, avtomatizacijo poslovnih procesov, kar bo dolgoročno omogočilo večjo produktivnost podjetij, konkurenčnost, odpornost in seveda zelo pomembno zeleni prehod.

Verjamemo, da bomo s tovrstnim pristopom, ki pomeni postopno izboljšanje poslovnega ter podpornega okolja uspeli tako zadržati v Sloveniji že prisotna podjetja in jih spodbuditi k nadaljnji širitvi svojega poslovanja, kakor tudi seveda privabiti nove investitorje. To bo nadalje vplivalo na vzpostavljanje pozitivne investicijske klime in optimizma, kar lahko pomeni nov razvojni impulz za Republiko Slovenijo. Republika Slovenija potrebuje zakon zdaj, da se omogoči črpanje sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, saj vsaka drugačna odločitev lahko pomeni izgubljene priložnosti in milijonov, ki so na voljo.

Hvala.

Hvala lepa za dopolnilno obrazložitev državnemu sekretarju Andreju Čušu.

Sedaj pa predajam besedo Zakonodajno-pravni službi gospe Heleni Rus. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo.

Naša služba je k Predlogu zakona podala pisno mnenje. Naše pripombe so bile namenjene večji jasnosti, določnosti in pa notranji skladnosti predloga zakona.

Kot je že povedal državni sekretar so nekatere naše pripombe upoštevane z amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, glede drugih pa je ministrstvo podalo pisna pojasnila.

Hvala.

Hvala lepa.

Ali želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance? Ugotavljam, da ja. Gospod Mitja Gorenščak, beseda je vaša. Izvolite.

Predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani drugi prisotni!

Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je na podlagi drugega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu in 20. člena pravilnika Državnega sveta pripravila mnenje k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju investicij.

Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je na 28. izredni seji 3. 12. 2021 obravnavala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju investicij, ki ga je Državnemu zboru po nujnem postopku v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Komisija Predlog zakona podpira.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju investicij predstavlja enega ključnih reformno naložbenih ukrepov načrta za okrevanje in odpornost. S Predlogom zakona bodo izpolnjeni predpogoji za črpanje evropskih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost, ki za izvedbo investicij krije predvidoma 157,5 milijona evrov nepovratnih sredstev, od tega pa 88,5 milijona evrov na podlagi Zakona o spodbujanju investicij. Ta bo z zagotavljanjem večjega obsega investicijskega potenciala prispeval k dvigu produktivnosti in dolgoročni konkurenčnosti podjetij, višji dodani vrednosti produktov in storitev v slovenskem izvozu ter krepitvi globalnih in lokalnih verig vrednosti ter policentričnemu razvoju.

Z investicijskimi spodbudami na podlagi predloženega zakonskega predloga se želi s finančno pomočjo države spodbuditi visoko kapitalsko intenzivne investicije podjetij ter s tem doseči premik od dosedanjega spodbujanja delovno intenzivnih investicij. Šibka investicijska aktivnost v zadnjih letih namreč zahteva močnejšo spodbujanje investicij, saj se nenazadnje stopnje investicij v slovenskih podjetjih kažejo tudi v podpovprečni neto dodani vrednosti na zaposlenega, ki je v letu 2019 znašala skromnih (nerazumljivo) 4.700? evrov na zaposlenega.

Predlagatelj zakona predvideva, da bo sprejem ukrepov omogočil investicijske aktivnosti za črpanje razpoložljivih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost. Dan bo jasen signal, da bo država v podjetjih finančno spodbujala zgolj trajnostno in zeleno naravnane visoko produktivne investicije ter ambiciozne in okoljsko odgovorne poslovne modele in procese.

Iz predstavitve predlaganih rešitev izhaja namen predlagatelja, da bodo podprte predvsem investicije v prednostnih sektorjih, kot so avtomobilska industrija, proizvodnja strojev in električne opreme, sektor informatike, farmacevtska industrija, napredne proizvodnje tehnologije ter sektor hrane in pijače, pri čemer Komisija izraža bojazen o morda preveč ozko usmerjenih investicijah v določene dejavnosti.

Pri tem je bilo zastavljeno vprašanje ali in kako se bodo trgovine in turizem kot izjemno pomembni storitveni dejavnosti lahko vključili v pridobivanje sredstev iz tega naslova. V odgovoru na zastavljeno vprašanje je bilo zagotovljeno, da bodo tudi storitvene dejavnosti lahko deležne investicijskih sredstev, sektorju turizma pa bo ločeno na voljo še približno 80 milijonov evrov.

Komisijo je zanimalo tudi predviden proces razdeljevanja investicijskih sredstev ter ukrepi v primeru neizpolnjevanja ciljev doseganja zahtevane višine dodane vrednosti zaradi morebitnih hitro spreminjajočih se gospodarskih razmer v času izvajanja investicijskega projekta. Pojasnjeno je bilo, da o besedilu osnutka Uredbe, ki vključuje celoten nabor meril za vrednotenje po posameznih točkah še vedno poteka 30 dnevna javna obravnava, ki bo podlaga za javni razpis in ga bo izvedla Agencija SPIRIT.

Glede nujnosti vračila sredstev v primeru po nekaterih v nekem obdobju izvajanja investicij podjetja ne bodo dosegala ciljev dviga dodane vrednosti, pa je bilo odgovorjeno, da bodo v ministrstvu ob dokazanih objektivnih razlogih za nedoseganje ciljev s podjetji sklenili ustrezen dogovor o sorazmernosti ukrepov, ki bo prej kot vračilo sredstev vseboval na primer podaljšanje rokov, v katerih bo predviden cilj potrebno uresničiti.

Glede dodeljevanja sredstev je bilo tudi poudarjeno, da se bodo lahko sredstva, ki jih zagotavlja Zakon podpore investicije velikih podjetij, kar doslej ni bilo praksa, za sredstva pa bodo lahko kandidirala tudi manjša podjetja s podpovprečno dodano vrednostjo s primernim potencialom rasti.

Hvala lepa.

Besedo je imel Mitja Gorenšček. Opravičujem se za napako, ki sem jo navedla in ne Gorenščak.

Nadaljujemo sejo. Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika Državnega zbora glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter o amandmajih. V razpravo dajem 1. člen in amandma poslanskih skupin SDS, SNi in SMC k 1. členu. Želi kdo razpravljati?

Primož Siter, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo. Dober dan, spoštovane kolegice in kolegi!

Se pravi, če povzamem ta precej tehnični jezik, ki smo ga slišali, pa to ni kritika, od predstavnikov Vlade, saj stvar je na nek način precej tehnična. Govorimo o tej evropski vreči, ki se ji reče mehanizem za okrevanje in odpornost, ki v Slovenijo pošilja 2,5 milijardi evrov z namenom okrevanja in odpornosti. 1,8 milijarde nepovratnih sredstev in 750 milijonov tako rekoč poročil.

In zakon, ki ga imamo pred seboj, torej Zakon o spodbujanju investicij je pa nek, kot ga razumem, akcijski načrt za to, da se ta stvar potem realizira v poglavju produktivnejše gospodarstvo za digitalni in zeleni prehod. Kar je seveda ena stvar, ki jo je vredno načeloma pozdraviti, ampak bi pa izpostavil dve točki, dve pomanjkljivosti, na katere je treba opozoriti in pogledati to celotno zakonodajno akcijo v luči problematike, da rečem, da imamo celo sliko.

Ključna sprememba v zakonu je odprava sicer danes veljavnega ustvarjanja novih delovnih mest. Državni sekretar je že rekel okey. Stara delovna mesta se tukaj morajo tudi po novi ureditvi obdržati, ampak ustvarjanje novih delovnih mest je pa pogoj, ki se tukaj črta. Torej ustvarjanje novih delovnih mest kot pogoj za dodelitev sploh koncesije iz naslova teh sredstev. To je seveda problematično. Trenutno je pogoj za prejem subvencije ta, da prejemnik v treh letih po zaključku investicije ustvari torej neko določeno število novih delovnih mest, 25 mest v predelovalni dejavnosti, 10 v storitveni, 5 v razvojno-raziskovalni dejavnosti. Sedaj pa kot rečeno se ta pogoj črta. Kar je ena točka, ki jo izpostavim kot problematično. Treba je poudariti, da je trenutna situacija vseeno zapletena, da epidemija nas ne pušča nedotaknjene tudi na gospodarstvu, čeprav se lahko morebiti predstavniki Vlade radi pohvalijo z kakšnimi spodbudnimi številkami, še posebej na področju padca ravni brezposelnosti itd.. Ampak številke, ki so v socialni sliki tesno povezane z gospodarstvom, se pravi na tem socialnem zemljevidu, pa so tudi zelo povedne. Zato smo v Levici do te spremembe precej kritični.

Druga stvar, ki pa jo vidimo kot precej škodljivo, da bomo govorili v bistvu o celi sliki, tudi o škodljivih učinkih, avtomatizacije in digitalizacije proizvodnje in delovnih procesov, pa je naslednja. Najprej je potrebno povedati, da v Levici nikakor ne nasprotujemo vlaganju v tehnološki razvoj, v digitalizacijo, ampak je treba poudariti, da je pa seveda tukaj zelo veliko enega medenega preizkušanja za vse, ki so na vrhu kapitala in za vse, ki so na vrhu države. Digitalizacija, tehnološki razvoj seveda omogoča in ojača priložnosti za nadzor delovnega procesa, nadzor delavcev, nadzor državljanov.

Sedaj pa, da to ne pobegne iz vseh vajeti, je treba poskrbeti in zagotoviti določeno mero javnega nadzora. Še posebej v luči neke kapitalistične ureditve, v kateri smo, avtomatizacija proizvodnje seveda ni enostranski proces, ki bi avtomatično vodil v neko boljšo prihodnost za vse, ampak prinese tudi eno kopico naravnih delovnih razmerij, delovnega procesa, eno kopico problemov.

Polarizacija trga delovne sile, recimo, je ena stvar empirično dokazano z študijami. Na eni strani vlaganje v visoko tehnološke panoge res ustvarja delovna mesta, tista delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, kjer je zaposlena visoko kvalificirana delovna sila. Ampak to ne pomeni, da vsi tovarniški delavci v delovno intenzivnih panogah posajajo izvajalci, ne vem, umetne inteligence in nano elektronike. Ampak to, da se ustvarja omejeno število delovnih mest za ozek krog torej visoko izobraženih in dobro situiranih zaposlenih že z visokimi plačami. Vsi ostali, torej, polkvalificirani ali nekvalificirani delavci pa tukaj potegnejo kratko.

Posledično je eden od škodljivih učinkov, na katere je treba biti pozoren v procesu digitalizacije in avtomatizacije delovnih procesov prekarizacija delovne sile. Vemo, da če smo že v družbenem trenutku, ko se razveselimo digitalizacije, ki bo razbremenila delovni proces, lahko razmišljamo tudi v luči pravičnega socialnega prehoda, kar pomeni, da delavci niso tisti, ki potegnejo kratko, da niso delavci tisti, ki zgubijo službo, da ni delavec tisti, ki je žrtev ali pa talec digitalizacije, ampak je delavec tisti, ki od nje tudi najbolj profitira. Ima več prostega časa, je soudeležen v višjem dobičku podjetja itd..

Ena past, ki sem jo že uvodoma povedal, je seveda tehnologija nadzora, ki lahko pride z intenzivnim digitalnim tehnološkim napredkom. Razvoj novih informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij ustvarja pogoje in nove metode nadzora in represije. Kapitalistu ponuja večjo kontrolo nad delavcem v delovnem procesu, s kom se pogovarjajo, kdaj so na telefonu, kdaj gredo na delovno mesto, kdaj gredo iz njega, ali dosti delajo ali ne, ali na kakšen način in kakorkoli, ali se v službenem vozilu peljejo tja ali drugam ali kakorkoli. Je pa problem seveda, če je tehnološki napredek tudi brez vsakega nagobčnika v rokah države, kar pa mislim, da ne rabim na dolgo in široko elaborirati. Lahko vidimo prakso gospoda Hojsa in Policije na protestih itd..

Je pa problematično to in s tem, spoštovana predsednica, zaključim svojo intervencijo. Pri tem konkretnem zakonskem predlogu je problematičen ta del, kjer dejansko investicijsko strategijo, ki bo veljala, ki je, kot sem rekel uvodoma, akcijski načrt na državni ravni, določajo predstavniki kapitala. Na eni strani imamo Gospodarsko zbornico Slovenije, ki vemo, da je privatni ceh tako rekoč, na drugi strani Deloit? korporacija, ki je med drugim odgovorna za številne nepravilnosti, če se ozremo v preteklost, pri vrednotenju bančne luknje itd. in torej v podnapisu zasebna korporacija.

Predstavniki kapitala procesov avtomatizacije in digitalizacije, kot rečeno, ne problematizirajo. Se razume, ker od njih profitirajo. Enako velja za Vlado, zato je treba, še enkrat poudarim svojo izhodiščno trditev, tehnološki razvoj podvreči močnemu javnemu nadzoru. Treba ga je usmeriti v zadovoljevanje družbenih potreb, ne pa v zadovoljevanje nekih parcialnih interesov peščice zagovornikov kapitala. Vlada tega seveda ne počne. Tako rekoč jasno vidno po nareku tujih korporacij in predstavnikov tudi domačega kapitala se piše, recimo, kakšen tak zakon, ki na eni strani zasebna podjetja zasipavajo z subvencijami, ljudem pa potem prodajajo preproste zgodbice o tem, da to koristi vsem pa še zelene politike zraven.

V zadnjih 30, mogoče 40 letih bolj strmega tehnološkega digitalnega napredka smo videli, da zasebna podjetja rada izkoriščajo tovrstne subvencije, tovrstna orodja s strani države. Ko je treba investirati smo socialisti, ko pa pride do dobičkov pa se pritečejo v zasebne žepe. In to je glavna kritika, ki jo v Poslanski skupini Levica tudi v tem predlogu izrekamo z vprašanjem kje so vpisani v takšnem zakonu delavci, ko govorimo o gospodarstvu. 99 % vseh ustvarjalcev gospodarstva je delavcev, 1 % vsega so predstavniki in lastniki kapitala. Moje vprašanje je na kakšen način in kako so predstavniki delavcev vključeni v ta zakonodajni postopek.

Tukaj gre za pomemben ukrep za slovensko gospodarstvo. Tukaj se s predstavnikom Vlade strinjam. Ne morem pa pristati na to, da gre dejansko na škodo delavcev.

Hvala lepa.

Hvala lepa, kolega Siter, za vašo razpravo. Naslednji na vrsti je gospod Robert Polnar. Izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsednica. Gospe poslanke, gospodje poslanci!

Premajhne investicije v proizvodni kapital so splošno ugotovljeno na slovenskem problem. Zakaj proizvodni kapital je neizogiben za kakršenkoli gospodarski napredek.

Pri obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sofinanciranju investicij se nam zelo hitro zgodi, da razprava zaide v meglico ukvarjanja s specifiko sredstev, ne pa z bistvenostjo cilja. Bistvenost cilja, ki ga mi danes obravnavamo, je kako pridobiti nepovratnih, v tem konkretnem primeru, 88,5 milijonov evrov, direktno povedano, iz primarne emisije, ki jo bo izdala Evropska centralna banka. Govorimo torej predvsem o spodbujanju investicij in o investicijah kot vlaganih v razširitev in obnovo proizvodnega potenciala. Tukaj gre dejansko za pretvarjanje finančnih sredstev v elemente realnega kapitala. Pri tem je potrebno z vidika nacionalnega dohodka poudariti vsaj dve vlogi investicij. Najprej povečanje investicij pomeni povečanje kapitalne opremljenosti dela. Takšno povečanje investicij pa vpliva na povečanje proizvodnje oziroma nacionalnega dohodka na strani ponudbe. Po drugi strani pa je investicijska potrošnja izredno pomembna komponenta agregatne potrošnje. Njene spremembe s procesi multiplikatorjev pomembno vplivajo na spremembe velikosti nacionalnega dohodka. In to je bistveno. Mi danes ne govorimo o finančnih investicijah, ki pravzaprav niso nič drugega kot transferji finančnih sredstev med gospodarskimi subjekti, ampak govorimo o realnih investicijah, ki so vrednost nacionalnega dohodka, ki se porabi za opremo zgradbe in zaloge. Govorimo predvsem o tistih investicijah, ki se jim pravi investicije v osnovna sredstva. Se pravi investicije v opremo in zgradbe.

Investicijska politika je izredno važen del, pomemben del ekonomske politike države, zato ker odločilno vpliva na pomembne gospodarsko-politične odločitve, na težnje in cilje. Z investicijsko politiko mi pravzaprav določamo smeri gospodarskega razvoja države, določitev dejavnosti, sektorjev in projektov, ki bodo imeli prednost pri spodbudah. Z investicijsko politiko določamo izbiro olajšav in stimulacij za določene investicijske podjeme. Z investicijsko politiko določamo ustvarjanje pogojev, ki omogočajo in zagotavljajo uresničevanje investicijskih odločitev.

Slovenija je članica Evropske unije in iz instrumenta načrta za okrevanje in odpornost ima možnost v tem razvojnem področju pridobiti 157,5 milijonov evrov. Konkretno pa je z Zakonom o spremembi Zakona o investicij možno pridobiti 88,5 milijonov evrov, kar je posebno treba poudariti, nepovratno. Mi govorimo tukaj o enem od štirih razvojnih področij načrta za okrevanje in odpornost, in sicer se to področje imenuje pametna, trajnostna in vključujoča rast. Znotraj tega govorimo o komponenti številka 2 tega razvojnega področja. Ta pa se imenuje dvig produktivnosti, prijazno poslovno okolje za investitorje.

O nekaterih podrobnostih kakšne so omejitve glede proizvodnih podjetij, glede storitvenih podjetij in glede razvojno raziskovalnih podjetij smo slišali. 12 milijonov je zgornja omejitev, 3 milijone pri storitvenih in 2 milijona pri raziskovalno-razvojnih. Bistveno pa je, da se ta reforma nanaša tudi na program, ki se mu pravi »razvojno področje zelenega prehoda«. To se pravi, da govorimo o dveh razvojnih področjih, ki sta medsebojno povezana in sta znotraj celotnega načrta za okrevanje in odpornost odločilnega pomena pravzaprav, ker poleg teh dveh govorimo še o digitalni preobrazbi in o zdravstvu in socialni varnosti.

To so razvojna področja, ki so bila kolektivno dogovorjena in usklajena na nivoju celotne Evropske unije. To se mi zdi tudi pomembno poudariti zakaj ne moremo biti osamljeni otok in ne moremo, tudi ni nobenih tehničnih možnosti, da bi lahko pridobivali sredstva iz tega programa, pa se ne bi držali osnovnih pravil, ki v tem programu veljajo.

Torej, meni je bistveno pomembnejše bistvo cilja kakor pa specifika sredstev. S specifiko sredstev se bodo ukvarjali tisti ljudje na Javni agenciji Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije tujih investicij in tehnologije, ki se bodo ukvarjali z razdeljevanjem sredstev v obliki javnih razpisov. S specifiko sredstev se bodo ukvarjali tudi tisti, ki bodo na teh javnih razpisih za razpisana sredstva kandidirali. Bistveno pa je, da zagotovimo pogoje, da Slovenija pridobi teh 88,5 milijona evrov nepovratnih sredstev. Pogoj za to pa je, da sprejmemo danes predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o sofinanciranju investicij.

Ravno s tem namenom bom danes ta zakon tudi podprl.

Hvala lepa.