Spoštovane članice in člani Komisije za nadzor javnih financ. Spoštovani vabljeni, lepo pozdravljeni!

Pričenjam 35. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ. Obveščam vas, da sem do začetka seje prejel tri opravičila, in sicer se seje ne morejo udeležiti gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, dr. Franc Trček in pa mag. Alenka Bratušek.

S sklicem ste prejeli dnevni red seje komisije. Ker v poslovniškem roku ni bilo danih predlogov za spremembo dnevnega reda ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG NA PODLAGI DRUGEGA ODSTAVKA 25. ČLENA ZAKONA O RAČUNSKEM SODIŠČU. Poslanska skupina Levica je 26. 11. 2021 na Komisijo za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda.

Kot gradivo k tej točki dnevnega reda ste prejeli zahtevo poslanske skupine Levica s predlogom sklepa, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje. Na sejo so bili vabljeni dr. Matej Tašner Vatovec v imenu predlagateljev zahteve. Obveščam pa vas, da bo namesto Mateja Tašner Vatovca na seji sodeloval poslanec Primož Siter, vlada, mag. Andrej Šircelj, minister za finance in Ministrstvo za finance, ki pa so se opravičili, Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo, ki se je tudi opravičil. Z nami pa je državni sekretar gospod Blaž Košorok, Ministrstvo za infrastrukturo, mag. Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor, Ministrstvo za okolje in prostor, Računsko sodišče, Eko krog, Mladi za podnebno pravičnost in Društvo za proučevanje rib Slovenije.

Predlagam, da razpravo opravimo tako, da najprej predstavnik predlagateljev zahteve za sklic nujne seje dodatno obrazloži zahtevek za sklic. V nadaljevanju bodo besedo najprej dobili vsi vabljeni, najprej vlada in potem ostali, ki bodo besedo želeli, nato pa sledi razprava članic in članov komisije.

Besedo dajem predstavniku predlagatelja, Primož Siter, izvolite.

Ja hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi, gostje in gostji, lep dober dan. Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je lanskega oziroma letošnjega, lanskega se opravičujem oktobra z vrhom HSE podpisal koncesijsko pogodbo za rabo vode za proizvodnjo električne energije na srednji Savi. Minister je vzporedno s tem podpisal tudi sporazum s predstavniki lokalnih skupnosti, torej na tem delu srednje Save z župani občin Zagorje, Trbovlje, Laško, Hrastnik in Litija. Potem pa je lokalna okoljevarstvena civilna organizacija na Računsko sodišče naslovila zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja v povezavi s to koncesijsko pogodbo, v zahtevi pa prosila za odgovore na vrsto vprašanj v zvezi z zakonitostjo sklepanja te koncesijske pogodbe in o zakonitosti sklepanja te koncesijske pogodbe in teh dogovorov torej na relaciji ministrstvo in pristojno ministrstvo in HSE bi želel spregovoriti in predstavit problematiko.

Računsko sodišče lahko na podlagi zakona o Računskem sodišču svetuje uporabnikom javnih sredstev glede torej javno finančnih vprašanj, ne more pa se opredeljevati o konkretnih vprašanjih zlasti torej v konkretnih primerih zlasti pa ni pristojno za obvezno tolmačenje zakonov in drugih predpisov. Lahko pa opravi revizijo, lahko na ta način dovolj temeljito in zanesljivo ugotovi dejansko stanje torej na terenu, ki pa je pomembno potem za razlago predpisov v konkretnih življenjskih situacijah. Ker se samo Računsko sodišče o vprašanjih, ki jih je zastavila organizacija v izvedenih revizijah še ni neposredno opredelilo, se je potem v skladu s poslovnikom Računskega sodišča je podalo zgolj osebno strokovno mnenje vrhovne državne revizorke.

In zdaj iz teg mnenja pa je razvidno, da veljavni Zakon o vodah, ki splošno ureja področje torej pridobitve koncesij za rabo vode določa, da če je za to rabo vode treba pridobiti dovoljenje za poseg v prostor skladno s predpisi s področja urejanja prostora in graditve objektov je podlaga za izdajo koncesijskega akta tudi prostorski akt države ali lokalne skupnosti. Torej je obvezno neko sledje v postopku najprej prostorski akt, potem podpis koncesijske pogodbe.

Pri sklenitvi te konkretne koncesijske pogodb torej za srednjo Savo pa gre za diametralno nasprotje, gre za neko neobičajno prakso, d se koncesijska pogodba sklepa preden je sprejet prostorski akt države v njej pa se dodatno določa, da si bosta koncident in koncesionar citiram prizadevala, da bo DPN sprejet v roku treh let po podpisu te koncesijske pogodbe in naprej, da bosta storila pač vse, kar je v njuni moči, da bo celovita presoja vplivov na okolje izvedena pravočasno. Ampak torej v napačnem vrstnem redu, ki bi služil siceršnji neki legitimnosti postopka in v končni fazi tudi poskrbel, da je ta okoljski, da je zagotovljeno ali pa zadovoljeno temu vidiku varovanja okolja.

To res, takšna praksa res ni prvič se zgodila. V preteklosti se je že določala tudi specialna podelitev koncesije za rabo vode za pridobivanje električne energije za izgradnjo torej hidroelektrarn ampak na spodnji Savi. Tam se je koncesijska pogodba podelila še preden so bili torej pridobljeni sprejeti prostorski akti, ampak je tovrstno prakso omogočal zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodje Save torej specialen zakon za to konkretno akcijo. Ta zakon za izgradnjo hidroelektrarn na srednji Savi ne velja, kar pa seveda v podnapisu postavlja pod vprašaj celotno legitimnost zakonitost koncesijske pogodbe za srednjo Savo.

Še ena stvar je zanimiva v tem dogovoru smer koncesionar država oziroma ministrstvo v njej lahko opazimo ene izstopajoče prakse, ki so še posebej ugodne, ki prinašajo še posebej ugodne pogoje za koncesionarje. Koncesijska pogodba določa, da bo država po določenimi pogoji koncesionarju povrnila stroške za izdelavo osnutka DPN, nadalje koncesijska pogodba določa, da lahko koncesionar enostransko podaljša trajanje koncesije, če bo izgradnja hidroelektrarn trajala dlje od načrtovanega roka, če bo koncesionar izkazal, da ni ekonomsko upravičeno začel z gradnjo hidroelektrarn zaradi razmer na energetskih trgih se lahko rok za izgradnjo podaljša za 10 let, dokler pogoji zopet niso ugodni. Se pravi, cela kompilacija nekih ugodnosti, ugodnih pogojev, ki so pisani torej na kožo koncesionarju.

Tudi Upravno sodišče se je oglasilo. Izgradnja hidroelektrarn in s tem tudi smotrnost in zakonitost koncesijske pogodbe torej postavlja od vprašaj kot rečeno Upravno sodišče. Upravno sodišče je razveljavilo odločbo, s katero je Ministrstvo za okolje in prostor januarja 2018 potrdilo ustreznost akcijskega načrta za obnovljive vire. Sodišče je Ministrstvu za okolje in prostor med drugim naložilo, da opravi ponovno presojo vplivov na okolje, ki jih ima torej predviden načrt ter da pred ponovno potrditvijo akcijskega načrta izključi možnost, da bi njegovo uresničevanje citiram škodljivo vplivalo na varstvene cilje varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost evropskega ekološkega omrežja.

Zdaj zelo jasno je, kolegice in kolegi, da je treba presojo vplivov na okolje v primeru gradnje hidroelektrarn na varovanih območjih izvesti še preden se podeljujejo kakršnekoli koncesijske pogodbe, torej da damo po domače povedano okolje, vplive na okolje pred posel še preden se za gradnjo torej tehnično začnejo pripravljajo prostorski akti.

Tega se očitno v primeru torej te akcije gradnje hidroelektrarne na srednji Savi oziroma koncesijske pogodbe ni upoštevalo in v koncesijski pogodbi jasno piše, da se bodo presoje vplivov na okolje šel izvedle v neki nedorečeni prihodnosti. V primeru pa, da bodo presoje vplivov za okolje neugodne in bodo onemogočale sprejetje ustreznih prostorskih aktov pa se s pogodbo koncendentu celo daje možnost plačila odškodnine s strani države pa čeprav bi morala država sama najprej torej pripraviti presojo vplivov na okolje že pri pripravi tega pred dokumenta torej akcijskega načrt za obnovljive vire.

Čeprav bi država morala sprejeti sama ustrezne prostorske načrte šele potem sploh sklepati koncesijske pogodbe in načrte za dejansko gradnjo torej hidroelektrarne na srednji Savi.

In zdaj pridemo k sklicu te seje oziroma k razlogu oziroma namenu te seje. Računsko sodišče mora po določbah 25. člena o Računskem sodišču pri določanju revizij, ki jih bo izvedlo posameznem koledarskem letu obravnavati tudi predloge poslancev in poslank in delovnih teles Državnega zbora. Upoštevati mora najmanj pet predlogov iz Državnega zbora, od tega najmanj dva predloga opozicijskih poslancev, najmanj dva predloga delovnih teles Državnega zbora in s tem v vidu v poslanski skupini Levica kličemo torej v imenu Komisije za nadzor javnih financ k Računskemu sodišču in predlagamo, da ta opravi revizijo sklepanja te sporne pogodbe, opravi revizijo tako sklepanja kot same vsebine koncesijske pogodbe za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delih vodnega telesa reke Save od Ježice do Suha dola.

Torej govorimo o hidroelektrarna na srednji Savi pri čemer pa naj se tako poziv v sklepu osredotoči predvsem na njeno zakonitost, naj se osredotoči na njeno pravilnost in na smotrnost sklepanja pogodbe in njene vsebine ter predlagamo tudi s sklepom. Očitno je, da je da gre pri tehnično gledano pri sklepanju te pogodbe za nepravilnosti, ki jih je treba nasloviti, Računsko sodišče pa ima v rokah vso legitimnost, da v to sklepanje pogodbe vpogleda, javnost seznani in ukrepa v skladu z zakonodajo. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Besedo dajem predstavnikom vlade. Želi kdo besedo? Ja, gospa državna sekretarka dr. Metka Gorišek, izvolite, imate besedo.

Najprej bi vas vse lepo pozdravila pa tudi na začetku bi se opravičila, da moram ob pol dveh zapustiti to sejo, če bo dlje trajala, ker imam videokonferenco namesto ministra, ki je danes na terenu na seji vlade.

Zdaj za torej v imenu Ministrstva za okolje in prostor in tudi ministra Vizjaka bi samo poudarila, da določene stvari, ki so očitane nekako so očitane na osnovi nepreverjenih dejstev in tudi da predvsem ti očitki glede presoje vplivov na okolje celovite presoje vplivov na okolje in ne zdržijo.

Namreč skladno s slovensko zakonodajo se celovita presoja vplivov na okolje izvede vedno v okviru državnega prostorskega načrta. Nikoli ni to samostojen akt, ki bi presojal brez nekih tehničnih strokovnih podlag pač vpliva na okolje ali neke tehnične rešitve in ta državni za državni prostorski načrt je bil do sedaj sprejet sklep za tri elektrarne.

Zdaj, če navedem samo mogoče malo zgodovinske zadeve, in sicer koncesijska pogodba je bila podpisana za tri elektrarne od Ježice do Suhadola za katere se bo izvedel državni prostorski načrt in sicer bila pa je podeljena na podlagi pooblastil Vlade Republike Slovenije s koncesionarjem, ki je družba HSE d.o.o.. Družbi HSE d.o.o. je bila podeljena koncesija za koriščenje vode za energetsko rabo v času vlade gospoda Antona Ropa, to je leta 2004, in sicer za celotno srednjo Savo, se pravi od Ljubljane pa od Ježice pa do Suhadol.

V decembru 2005 je bila s strani vlade izdana tudi odločba s katero je bilo za koncesionarja določena družba HSE. Pri tem je šlo za razširitev obstoječe koncesije, ki jo je HSE že imel, na žalost pa potem 15 let ni so potekali nobene aktivnosti ali postopki v smeri izvedbe te torej odločbe oziroma te odredbe o koncesiji za rabo vode. In zdaj če samo glede na vse te očitke okoljske navedem, da mi rabim obnovljive vire energije in hidroenergija je edina še je še edini možni vir energije v tem področju, ki lahko delno nadomesti torej nadomesti fosilna goriva in zmanjša tudi s tem emisije.

Podeljena je bila koncesija za rabo vode tudi na Muri z uredbo je dravskim elektrarnam in na Muri je pač to onemogočeno, onemogočena je vsaka nadaljnja gradnja na Soči in edino Sava je še tista, ki lahko nekaj hidro potenciala, da za kot obnovljiv vir energije. Zavedati se moramo, da opustitev premoga in zapiranje termoelektrarne v Šoštanju in pa seveda tudi vseh ostalih obratov oziroma proizvodenj, ki so na fosilna goriva, ki niso obnovljivi viri bo posledično povzročilo električni lok dawn v Sloveniji glede samooskrbe. Mi imamo zdaj nuklearko v kateri se izteka doba pa se podaljšuje, imamo nekaj malega torej v majhnem obsegu električne, sončne energije, vetrnice praktično nikjer ne moremo postaviti in hidroelektrarne lahko se postavijo samo v t moment na reki Savi.

Vedeti pa moramo, da z vsemi temi električnimi avtomobili in vsemi ostalimi kako čem reči, z vso ostalo tehnologijo, ki bo poganjala namesto fosilna goriva zdaj elektrika, seveda se bo tudi sama proizvodnja elektrike bistveno povečala.

Zdaj med drugim bi tukaj še opozorili, da so sklicatelji te nujne seje s svojim predlogom pri svojih navedbah v nasprotju s samim seboj. Na eni strani koncesijsko pogodbo ocenjujejo kot nezakonito, torej nično, na drugi strani pa opozarjajo na potencialne finančne posledice. Ta pogodba zaenkrat še nima nobenih finančnih posledic, ker kot sem rekla je samo sprejet sklep o pričetki državnega prostorskega načrta za tri od elektrarn v verigi srednje Save.

Zdaj, sprašujemo se, kakšne so sploh lahko posledice pogodbe, če je ta pogodba nezakonita. Ob tem pa moramo upoštevati tudi, da uredba, ki je nad koncesijsko pogodbo določa, da stroške rešitve koncesije nosi koncesionar. Nenazadnje bo zadevna pogodba prav gotovo v prihodnosti vsebinsko spremenjena in dopolnjena kajti število hidroelektrarn natančneje lokacije in tehnični parametri bodo znani šele takrat, ko bo zaključen postopek umeščanja v prostor z državnim prostorskim načrtom v okviru katerega bo izveden kot sem že prej rekla v okviru katerega bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje.

O tem se bo lahko odprlo tudi morebitna druga vprašanja glede vsebine te koncesijske pogodbe ter nadgradilo to koncesijsko pogodbo z rezultati vseh teh strokovnih podlag oziroma vseh teh postopkov, ki bodo v tem času speljani.

Na koncu moram izpostaviti samo še to, da koncesijske pogodbe prav z ničemer ne prejudicirajo rezultate postopkov, ker postopki se vodijo skladno z zakonodajo, in sicer umeščanja objektov v konkretnem primeru hidroelektrarn v prostor. Gre za ločene postopke, ki niso povezani z izvajanjem vodne pravice. Vodna pravica je eno, ko dobi nekdo vodno pravico še to ne pomeni, da lahko tam takoj postavi ali vrtino ali hidroelektrarno ali kakršnokoli drug infrastrukturni objekt za rabo vode. V teh postopih se bo v postopkih umeščanja v prostor se potem tudi šele izkaže kakšna hidroelektrarna bo v končni fazi, kakšna bo tudi njena moč in pa tudi kje konkretno mikro je možno postaviti to hidroelektrarno.

Predlog Računskem sodišču za revizijo sklepanja ter vsebine koncesijske pogodbe za rabo vode v hidroelektrarnah na srednji Savi je tako vsebinsko gledano nepotreben in brez smisla po našem mnenju. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Želi besedo, ne. Želi besedo predstavnica Računskega sodišča? Gospa Maja Bilbija, izvolite, imate besedo.

Lepo pozdravljeni. Kot je bilo navedeno se je Eco krog z dopisom 12. 11. 2020 obrnilo na Računsko sodišče za konkretnimi vprašanji povezani z vsebino navedene koncesijske pogodbe. Računsko sodišče je na ta dopis, na to vlogo društva odgovorilo 22. 12. lani. Odgovor je tudi priloga s sklicu te seje.

Na kratko iz odgovorov Računskega sodišča izhaja možna tveganja takšne izvedbe konkretnega postopka koncesijske pogodbe vendar z opozorilom, da bi se lahko opredelilo do konkretnih vprašanj le, če pri uporabniku javnih sredstev opravi revizijo in na ta način ugotovi dejansko stanje. Namreč potrebno je vedeni, da s strani pristojnih ministrstev nismo pridobivali njihovih pojasnil, odgovorov in dokumentacije. Za vse navedeno je pač potrebna izvedba revizije.

V primeru, če bo Komisija za nadzor javnih financ izglasovala predlagani sklep, je tako Računsko sodišče dolžno pri pripravi in sprejemu našega PIRP-a, to je program za izvrševanje revizijske pristojnosti upoštevati drugi odstavek 25. člena Zakona o Računskem sodišču. Toliko.

Hvala lepa. Želi besedo še kdo od vabljenih? Ja, ugotavljam da ja, bi vas pa prosil no, če se na začetku predstavite z imenom in pa priimkom ter od kod prihajate zaradi ustreznega zapisa magnetograma. Izvolite.

Ja zdravo, jaz sem Maša Cvetežar in sem tukaj v imenu Gibanja mladih za podnebno pravičnost in v okviru skupine za Savo, ki je v bistvu v kateri je več organizacij, ki smo se odločili in smo se zbrali, da bi ohranili srednjo Savo, torej ohranjeno in čim bolj nedotaknjeno.

Torej meni se, nam kot prvo kot mladim nas skrbi torej kaj se dela z našo prihodnostjo, ker s tem, ko se v bistvu poskuša pozidat, zabetonirat še tiste delov narave, ki so ostali nas skrbi kaj bo z našo prihodnostjo ker v kontekstu podnebnih sprememb je tudi ohranjanje biodiverzitete izredno pomembno in mi verjamemo, da torej hidroelektrarne niso prava rešitev za reševanje energetske krize. Poleg tega se nam zdi tudi nesprejemljivo, da nas v bistvu, da nismo bili vključeni v to razpravo, da torej nismo imeli možnosti sodelovati oziroma smo se mogli sami zelo potrudit, da smo sploh vključeni v te debate in v te v bistvu procese odločanja, ki se nas še kako tičejo.

Potem drugo bi pa govorila tudi v bistvu iz perspektive lokalcev, ker jaz prihajam iz Litije in bi v bistvu gradnja hidroelektrarn na srednji Savi mene še kako tikala bi v bistvu vplivala na moje življenje precej in spet lokalci nismo bili vključeni, nismo bili povabljeni, da bi sodelovali, da bi povedali kaj si mi mislimo o tem. Nismo niti bili izobraženi, da bi večina ljudi še vedno ne ve, da je to sploh možnost, da je to sploh opcija, ki se lahko zgodi na tem odseku Save in mi verjamemo, da bi torej ljudje sami mogli opravljat s svojim okoljem, ne pa da to v bistvu namesto njih dela kapital oziroma država brez, da bi bili oni sami vključeni. Mi verjamemo, da bi mogli sami imet možnost kontrolirat svojo prihodnost in to v tem primeru ni bilo zagotovljeno. Hkrati pa nas tudi skrbi in za naravo in za javna sredstva.

In zdaj bom v bistvu najprej povedala nekaj stvari glede v bistvu pravnega vidika te koncesijske pogodbe in vse to je v bistvu povzeto po odgovoru Računskega sodišča, ki smo jih zastavili kot skupina za Savo. Bi se pa kakor je bilo že prej povedano v bistvu Računsko sodišče lažje opredelilo do potencialnih nepravilnosti bolj natančno ocenilo situacijo, če bi torej bila opravljena revizija in nekak sklep, ki bi ga mi radi danes dosegli je torej, da se bo ta revizija opravila in da smo pač res prepričani, kje tukaj so kakšne napake, da je to zdaj zagotovo in da v bistvu ne mečemo stran sredstev za katere nismo ziher, da bodo šle za neko dobro stvar brez nepravilnosti.

Torej 1. je ta koncesijska pogodba je bila sprejeta preden so bili sprejeti vsi potrebni dokumenti torej da sprejetje koncesijske pogodbe ne bi bilo sporno bi morali pred samim sprejetjem imeti narejeno presojo vplivov na oklje torej v okviru državnega prostorskega načrta, kar v tem primeru ni bilo storjeno in državni prostorski načrt bi moral bit v bistvu podlaga za koncesijsko pogodbo ne pa obratno, kot je bilo v tem primeru. Pomembno je tukaj, da v okviru prostorskega načrta se pač opravi celovita presoja vplivov na okolje in samo takrat bomo mi vedeli ko se bo to opravilo ali se hidroelektrarne na srednji Savi sploh lahko gradi oziroma če je sploh smiselno to početi ali bo to prevelik, prehud poseg v okolje ne pa da se že prej odloča kakšen bo v bistvu konec, končni rezultat te ocene vplivov na okolje.

To v bistvu pomeni, da so pogodbo podpisali še preden so bili izpolnjeni vsi pogoji in v bistvu še ni zagotovo, če se bo to sploh lahko izvedlo. Prav tako pa je v pogodbi zapisano, da bo država krila stroške izdelave državnega prostorskega načrta v kolikor bi se izkazalo, da torej prostorski načrt oziroma da torej prostorski načrt ne bo izkazal, da se hidroelektrarne lahko zgradijo torej na točki, ko zaradi teh nekih okoljskih varovalk torej na točki, ko bo rezultat DPN-ja neustrezen za samo podjetje bo država krila te stroške namesto da bi jih krilo samo podjetje.

Torej namesto da bi se spodbujalo, da podjetja sama v bistvu načrtujejo projekte, ki so sigurni, ki so zagotovo dobri se v bistvu država krije te stroške in lahko krije stroške za podjetje, ki bi mogla delovati na prostem trgu a namesto da se v bistvu spodbuja, da ravnajo odgovorno država krije ta njihov riziko in spet te stroške bo država v bistvu plačala z davkoplačevalskim denarjem. In tukaj se torej za korist zasebnega podjetja torej za korist kapitala se v bistvu troši javni denar, kar se nam zdi zelo sporno, še posebej, ker tudi ljudje niso mogli bit vključeni v te procese odločanja in te stvari.

2. je pa tudi to, da koncesijska pogodba obljublja izredno ugodne pogoje za podjetje, ki deluje na prostem trgu, torej poleg tega povračila sredstev za izdelavo DPN-ja obljublja tudi možnost zamika prestavitve gradnje v kolikor je ekonomska situacija na trgu neugodna za podjetje, torej se omogoča, da podjetje se samo skoraj odloči kdaj bo to zgradilo in nam se zdi ta problematično zato ker nekako se državo s tem oškoduje, ker bi država dobila neke prednosti s tem, ko bi se projekt izvedel čim prej še posebej, če verjamejo, da so hidroelektrarne res tako super stvar, ki jo nujno rabimo še posebej za reševanje okoljske krize. Če res to verjamejo, potem ne bi omogočali tega zamikanja rokov, ker okoljska kriza je kriza in jo rabimo reševati zdaj in če bi oni res mislili, da je to zelo pomembna stvar, potem ne bi mogli zamikat rokov v nedogled in mi verjamemo, torej če bi jim res šlo za to ne bi omogočali podaljševanja, bi se trudili čim hitreje zgradili elektrarne ampak hkrati mi verjamemo, da to ni prava rešitev, da je prava rešitev v zmanjševanju potrošnje na splošno ne pa da v bistvu probamo pozidat, zabetonirat še tiste zadnje koščke narave, bodo pa o tem več povedali še moji nadaljnji kolegi. Ja. Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Izvolite, imate besedo.

Ja, hvala lepa. Jure Veteršek, Eko krog. Hvala lepa za povabilo, pozdravljam vse prisotne. Naš namen zakaj smo danes tu je, da preprečimo zlorabo našega denarja in poskušamo obvarovati javni interes.

To bi lahko naredili preko revizije Računskega sodišča, ki mora pogledati ali je sploh smiselno, smotrno ta koncesija in če je sploh zakonita. Domnevamo celo, da so izpolnjeni vsi štirje pogoji kar se tiče državne pomoči ampak spet to bi moralo Računsko sodišče pogledat in potem sprožiti postopke na drugih institucijah.

Za kontekst, sem energetik, ki se že skoraj 20 let ukvarjam z obnovljivimi viri učinki rabe energijo, modernimi plini in podnebna kriza mene skrbi že kar dolgo. Znanost pozna to že cca 40 let, jaz osebno se 20 let s tem ukvarjam. Ker je prihodnost sigurno nižanje rabe energije, ker samo nižanje rabe nima vplivov na okolje. Vsaka proizvodnja energije ima vplive na okolje. Danes se pogovarjamo o hidro, ampak tudi ostala. Vedno pa moramo imeti kontekst prej je bilo izvajano, da rabimo zaradi toplotnih črpalk, električnih avtomobilov in tako naprej nove kapacitete. V resnici pa pozabljamo, da je več kot polovico električne energije v Sloveniji porabi industrija, ki plačuje bistveno nižje cene pa predvsem imamo energetsko intenzivne industrije.

Kar se tiče hidroelektrarn se moramo zavedati, da niso podnebno neutralne. Mi imamo podnebno krizo. Da zgradimo vse te elektrarne mi rabimo ogromno železa, betona in ostalih snovi in vse to so vgrajene emisije in vgrajena energija plus ko imamo enkrat jezove imamo gnitje z jezom, kjer so proizvaja toplogredni plin metan, ki ima bistveno večji potencial kot CO2 in tudi to moramo gledat plus zraven so občinam obljubljeni infrastrukturni objekti, ki spet povzročajo emisije toplogrednih plinov.

Na koncu, podnebju je popolnoma vseeno od kje pridejo emisije. Če so v zraku, vplivajo na podnebje. Kar se tile alternativ IJZ je že 2018 ugotovil, da je samo v Zasavju cca pol teravatne ure potenciala za sončne elektrarne samo na strehah, parkiriščih in degradiranih površinah, tako da hidroelektrarne sigurno niso edin vir s katerim lahko zadovoljimo naše potrebe v prihodnje. Za Slovenijo je to cca 27 teravatnih ur, kar je dva kratnik celotne trenutne porabe. V kombinaciji z proizvodnjo vodika in sintetičnih goriv lahko tudi to zamaknemo iz poletja v ostale dele leta tako da tako si lažje pokrivamo potrebe po energiji plus s sončnimi elektrarnami in skupnostnimi projekti demokratiziramo energetiko, kar je pa tudi eden od momentov zakaj smo danes tukaj.

Kar se tiče koncesije. Osnovna logika koncesije je deljenje tveganj med koncesionarjem in koncindenta. Po našem razumevanju podjetje HSE je tu ne prevzema tveganj, ker bo vse stroške DPN, podaljšanje koncesije in na koncu neka neoprejemljiva ekonomska upravičenost, ki jo vedno lahko raztegljiv pojem, če pokažejo, da in da se pokazat, da to pač ni sprejemljivo plača država. Skrbi nas, da bo to še en primer kako se da bogatit v javni firmi na škodo javnega interesa preko podjetij, ki so v javni lasti. Zgodovinsko gledano prihajam iz Zasavja in Zasavje je že dalo svoje za razvoj države bivše, zdajšnje in imamo ogromno okoljskih bremen, ki še niso sanirana.

Grdo se nam zdi, da se pogojuje izgradnjo teh hidroelektrarn z nekimi infrastrukturnimi projekti občinam, ki bi te infrastrukturne projekte itak potrebovale in bi jih mogle dobit kot so kolesarske steze in ureditev. Menimo, da obstaja precej tveganj, ki niso bila naslovljena še niti ne kaže da bodo v pripravi študij. To so na primer mene skrbi kot državljana od z hidroelektrarnami se odreže podtalnico od reke. Reka napaja podtalnico in nazaj podtalnica prihaja. V povezavi s tem se začnejo spreminjati nivoji podzemnih vod. V Zasavju pa imamo specifično situacijo, kjer so bili rudniki in imamo ogromno praznih jam, ki se bodo zdaj, so se napolnile z vodo, potem bodo spet zanihale. To vpliva in bo vplivalo na stabilnost terena. To se že dogaja zaradi zaprtja rudnika Trbovlje-Hrastnik in se že pojavljajo plazovi. Kaj se bo zgodilo v prihodnje ne vemo. To so tveganja, ki jih je treba naglasit.

Drugo je v zadnjih petih letih sta bila dva večja podora ob Savi. To je kanjon Save in vsa ta skale bodo slej kot prej prišle v dolino. Vse. Zdaj je samo vprašanje kdaj, ker erozija dela. Če povzamem, gre se za to koncesijo menimo, da se krijejo izgube firmi, ki je že v preteklosti izkazala, da ne zna dobro načrtovati in ocenjevati tveganj. To smo videli na primeru TEŠ. Skrbi vas, da se bo spet zaradi neke fame ponovila projekt Magna, kjer je bilo obljubljenih ogromno delovnih mest. Rezultat je pa zdaj, da pač tovarna stoji, nimamo pa več najboljše kmetijske zemlje. V isto smer grejo vsi veliki projekti, prav tako JEK 2, kjer se že z milijonskimi pogodbami za piar zadevo pelje v eno smer in potem bomo spet se bo lahko reklo ja smo že toliko investirali, da zdaj pa ne moremo nazaj, no.

Skratka naš namen tukaj je, da Računsko sodišče poglobljeno pogleda to koncesijo in upamo, da boste izglasovali, da temu tako bo. Hvala.