Spoštovane gospe in gospodje, dobro jutro. Pričenjam 42. sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci člani odbora: Marko Bandelli, Luka Mesec in Primož Siter. Prejel sem dve pooblastili, in sicer poslanka Karmen Furman nadomešča poslanko Suzano Lep Šimenko iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in poslanec Dejan Židan nadomešča poslanca Janija Prednika iz Poslanske skupine Socialni demokrati.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. V poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je sprejet dnevni red kakor vam je bil poslan s tremi točkami dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI UREDBE ŠTEVILKA 575/2013 IN DIREKTIVE 2014/57 V ZVEZI Z BONITETNO OBRAVNAVO GLOBALNIH, SISTEMSKO POMEMBNIH SKUPIN INŠTITUCIJ S STRATEGIJO REŠEVANJA Z VEČ VSTOPNIMI TOČKAMI IN METODOLOGIJO ZA POSREDNI VPIS INSTRUMENTOV, PRIMERNIH ZA IZPOLNJEVANJE MINIMALNE ZAHTEVE GLEDE KAPITALA IN KVALIFICIRANIH OBVEZNOSTI.

Gradivo smo prejeli od vlade 20. decembra 2021 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Odbor bo to točko dnevnega reda, kakor tudi naslednji dve točki dnevnega reda obravnaval kot matično delovno telo na podlagi 154.h člena, drugega odstavka tega člena Poslovnika Državnega zbora. Svoja poročila bo posredoval pristojnemu odboru, to pomeni Odboru za zadeve Evropske unije.

K vsem točkam dnevnega reda so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance.

Prehajamo torej na uvodno predstavitev pri 1. točki dnevnega reda. Besedo dajem državni sekretarki na Ministrstvu za finance gospe Katji Lavtar.

Prosim.

Hvala, spoštovani predsednik. Spoštovani poslanci.

Kakor je bilo že predstavljeno, je 27. oktobra lanskega leta Evropska komisija objavila predlog uredbe evropskega parlamenta in sveta o spremembi uredbe iz leta 2013 kot tudi direktive iz leta 2014 v zvezi z bonitetno obravnavo globalnih, sistemsko pomembnih skupin institucij, strategijo reševanja z več vstopnimi točkami ter metodologijo za posredni vpis instrumentov, primernih za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti. Dovolite, da povem, da to je v času slovenskega predsedovanja, kjer smo se aktivno vključili, da smo lahko to direktivo in uredbo spravili do te faze.

Velja izpostaviti, da so spremembe tehnične narave in le dopolnjujejo evropsko zakonodajo za reševanje bank, ki je bila sicer sprejeta že leta 2019. cilj slednje je zagotoviti, da se pokritje izgub bank in dokapitalizacija izvajata z zasebnimi sredstvi, ko se njihovo finančno stanje poslabša, in se šele nato začnejo reševati. V nadaljevanju bi vam predstavila štiri poglavitne rešitve, ki jih predvideva ta predlog uredbe.

Prvič. Predlaga se, da se uredba o kapitalskih zahtevah vključi tudi sistem odbitkov, ki ga je oblikoval evropski bančni organ EBA v okviru osnutkov regulativnih tehničnih standardov. Predlagana uredba tako uvaja zahtevo, da bi morale vmesne nadrejene osebe v verigi lastništva od svoje zmogljivosti glede notranjih minimalnih zahtev glede kapitala in kvalificiranih obveznosti odšteti znesek svojih deležev v instrumentih, primernih za notranji MREL, vključno s kapitalom, ki so jih izdale njihove podrejene družbe, ki pripadajo isti skupini v postopku reševanja.

Drugič. Odpravljajo se nedoslednosti pri izračunu zahtev glede skupne sposobnosti pokrivanja izgub, konkretno to pomeni glede primerjave med teoretično in dejansko zahtevo v okviru strategije reševanja bank.

Tretjič. Predlaga se sprememba formule, ki bi pri svojem izračunu upoštevala tako zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti zadevne podrejene družbe, ki temeljijo na tveganju, kot tiste, ki ne temeljijo na tveganju. Četrtič. Določa se način uporabe predlaganih sprememb za podrejene družbe s sedežem zunaj Evropske unije.

Navedeni predlog je vlada obravnavala 17. decembra in ga podprla. Vlada namreč podpira namen predlaganih tehničnih sprememb, s katerimi se omogoča konsistentna uporaba finančne zakonodaje Evropske unije. Predlog torej uvaja spremembe obstoječe zakonodaje, ki so v celoti skladne z obstoječimi določbami politike na področju bonitetnih in reševalnih zahtev za institucije. Predlagane spremembe po našem mnenju zapolnjujejo vrzeli, ki so se pojavile v praksi pri uporabi obstoječih pravil glede zagotavljanja rešljivosti bančnih skupin. Posledično bomo s tem izvajanjem predlaganih sprememb dosegli izvajanje pravil kot so bila zamišljena in tako še večjo zaščito finančne stabilnosti in prispevek k zmanjšanju podpore davkoplačevalcev pri reševanju bank.

Hvala.

Hvala, gospa državna sekretarka.

Kolegice poslanke, kolegi poslanci, želi kdo besedo v zvezi s predlaganim stališčem? Ne želi.

Prehajamo na odločanje. K temu predlogu stališča tudi seveda ni bilo vloženih amandmajev, zato dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja:

»Odbor za finance podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe 575/2013 in Direktive 214/59 v zvezi z bonitetno obravnavo globalnih, sistemsko pomembnih skupin instuticij s strategijo reševanja z več vstopnimi točkami in metodologijo za posredni vpis instrumentov, primernih za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejeme«.

Začenjam glasovanje. Ne dela? Samo trenutek.

Začenjam glasovanje. Glasujemo.

Kdo je za? (14 članov.) Proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Določiti moramo še poročevalca za sejo pristojnega odbora. To predlagam, da je v skladu z dogovorom poslanec Jure Ferjan. Tudi sam to pritrjuje. Torej, kolega Ferjan, prosim vas, da boste na seji odbora posredovali mnenje, se pravi Odbora za zadeve Evropske unije.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE 2009/138 GLEDE SORAZMERNOSTI, KAKOVOSTI NADZORA, POROČANJA, DOLGOROČNIH JAMSTVENIH UKREPOV, MAKROBONITETNIH ORODIJ, TVEGANJ GLEDE TRAJNOSTI, NADZORA SKUPIN IN ČEZMEJNEGA NADZORA.

Gradivo za to in naslednjo točko smo prejeli od vlade dne 23. decembra 2021, tudi tokrat na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Predstavico Ministrstva za finance, državno sekretarko gospod Katjo Lavtar prosim za obrazložitev predloga stališča.

Prosim.

Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci.

Direktiva 2019/138 oziroma poljudno imenovana direktiva solventnost 2 določa bonitetna pravila za zavarovalniški sektor v državah članicah EU in zagotavlja enotni trg za zavarovalniške storitve po vsej Evrposki uniji. Le-ta je po dolgotrajnih pogajanjih v evropskih institucijah pričela veljati leta 2016 in je vpeljala bonitetna pravila za zavarovalniški sektor, ki v celoti temeljijo na oceni prevzetih tveganj tako na strani obveznosti do zavarovancev kot tudi na strani sredstev oziroma naložb. Tako je torej pri vsaki posamezni zavarovalnici prepuščena odločitev, kakšna tveganja bo prevzela tako na strani obveznosti in v kakšnih naložbah v smislu tveganja bo poskušala ta sredstva oplemenititi. Od tega je torej odvisna višina kapitala in donos na delnico. Dovolite, da poudarim, da slovenske zavarovalnice so vložile ogromno napora za prehod na nov bonitetni režim so danes stabilne finančne institucije z več kot potrebnim kapitalom, ki zagotavlja to potrebno varnost zavarovancev. Predlog direktive, t.i. revizija solventnost 2, pa predstavlja prvo redno revizijo bonitetnega okvira za zavarovalnice po letu 2016. Temelji na izkušnjah prvih petih let uporabe tega bonitetnega režima v praksi seveda in naslavlja celovit pregled sprememb oziroma nadgradnje ključnih elementov režima, seveda zlasti kapitalskih zahtev, ki temeljijo na tveganjih in pravilih za vrednotenje dolgoročnih obveznosti. Kot prvo naslavlja boljšo uporabo načela proporcionalnosti v praksi za manjše, manj kompleksne in tako manj tvegane zavarovalnice kot tudi sistemska tveganja in pripralvjenost zavarovalniškega sektorja na morebitne krize v obliki sprememb izračuna kapitalskih zahtev. In kot drugo predlog direktive vsebuje tudi spodbude za tiste zavarovalnice, ki bodo prispevale k dolgoročnemu trajnostnemu financiranju gospodarstva in okrevanju po COVID-19 krizi ter tudi k doseganju zelenega dogovora. Vemo, da je krepitev bančne unije ravno tako pomembna kot krepitev kapitalskih trgov. Vlada Republike Slovenije podpira predlog revizije solventnost 2 in prizadevanja za krepitev zakonodajnega okvira Evropske unije za poslovanje zavarovalnic. Menimo, da je zakonodajni režim solventnost 2 že dokazal svojo vrednost v smislu zagotavljanja vrednosti zavarovancev tudi v razmerah covid, to se pravi v času krize, in si torej zavzemamo za nadgradnjo obstoječega sistema, ki mora tudi v prihodnje v celoti temeljiti na tržnem vrednotenju tveganj. In Slovenija kot majhna država članica se je tudi v sklopu predsedovanja posebej zavzemala za izboljšanje uporabe načela sorazmernosti pri poslovanju manjših zavarovalnic.

Spoštovani, na podlagi navedenega predlagam, da se predlog stališča do direktive revizije solventnost 2, s katerim bo naš zavarovalniški sektor bolj učinkovit, varen in bolje zagotavljal financiranje gospodarstva, podprete.

Hvala.

Hvala, gospa državna sekretarka.

Kolegice in kolegi, želi kdo razpravljati? Ne.

Prehajamo na odločanje. In sicer dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja:

»Odbor za finance podpira predlog stališča do predloga Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/138 glede sorazmernosti, kakovosti nadzora, poročanja, dolgoročnih jamstvenih ukrepov, makrobonitetnih orodij, tveganj glede trajnosti, nadzora skupin in čezmejnega nadzora in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme«.

Začenjam glasovanje. Glasujemo.

Kdo je za? (15 članov.) Proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Tudi tokrat predlagam, da je poročevalec na seji pristojnega odbora – Odbora za zadeve Evropske unije poslanec Jure Ferjan.

Na ta način zaključujem 2. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI OKVIRA ZA SANACIJO IN REŠEVANJE ZAVAROVALNIC IN POZAVAROVALNIC TER SPREMEBI DIREKTIV 2002/47, 2004/25, 2009/38 IN 2017/1132 TER UREDB ŠTEVILKA 1094/2010 IN 648/2012.

Prosim predstavnico Ministrstva za finance, državn sekretarko gospo Katjo Lavtar, da poda uvodno obrazložitev.

Izvolite.

Hvala lepa.

Kot je predsednik že omenil, je Evropska komisija septembra 2021 skupaj s predlogom direktive revizija solventnost 2 objavila tudi predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za sanacijo in reševanje zavarovalnic in pozavarovalnic, seveda po vzoru direktive na področju bančnega sektorja. To je nujno potrebno, ker trenutno na evropski ravni ni usklajenih postopkov za reševanje zavarovalnic Torej je potrebno vzpostaviti režim, ki bo nadzornim organom v državah članicah zagotovil verodostojen sklop instrumentov za reševanje, da se bodo lahko dovolj zgodaj in hitro ukrepali v primeru, ko zavarovalnica propade oziroma bi obstajala verjetnost, da bo propadla, in tako lahko potem zagotovimo boljši izid za imetnike zavarovalnih polic ter hkrati zmanjšamo morebiten negativen učinek na finančni sistem in gospodarstvo.

Sam predlog direktive vsebuje 7 vsebinskih sklopov, ki določajo okvir za krizno upravljanje vseh zavarovalnic in pozavarovalnic s sedežem v Evropski uniji. Seveda za njih tudi velja bonitetni okvir solventnost 2. Torej predlog direktive vsebinsko odraža načelo minimalne harmonizacije tako, da je kar nekaj rešitev prepuščenih samim državam članicam. Prepušča se jim tudi odločitev glede vzpostavitve organa za reševanje zavarovalnic in pozavarovalnic. Nadalje direktiva predpisuje uporabo načela sorazmernosti pri preventivnem načrtovanju sanacije in načrtovanju reševanja ter zahtev glede poročanja na področju reševanja čezmejnih skupin. Predlog direktive predpisuje ustanovitev kolegijev za reševanje, ustanovljenih pod vodstvom organa za reševanje za domače države članice. Na področju sodelovanja s tretjimi državami predlog direktive podeljuje organom iz EU potrebna pooblastila za podporo tujim ukrepom za reševanje in sicer v obliki prenosa sredstev in obveznosti. Prav tako predlog direktive omogoča sklenitev sporazumov s tretjimi državami o sodelovanju z njihovimi organi za reševanje. In to je približno to, kar je zelo pomembno pri našem predlogu stališča za vzpostavitev okvira za sanacijo in reševanje. Torej to je nova direktiva, ki poskuša minimalno poenotiti postopke reševanja, sanacije zavarovalnic v vseh državah EU-ja. Je velik korak naprej, ker se lahko pač preventivno kaj prepreči. In seveda vlada je tudi v sklopu predsedovanja podpirala prizadevanja tako komisije kot celotne EU za krepitev zakonodajnega okvira pri poslovanju zavarovalnic in pozavarovalnic ter zagotavljanju varstva za zavarovance. Kljub temu pa kar smo priča v bonitetnem zakonodajnem okvirju, ki ga zagotavlja solventnost 2, finančnih težav v bodoče ni mogoče izključiti. Prav tako Slovenija kot majhna država meni, da je uporaba načela sorazmernosti pomemben cilj predloga direktive, saj je tveganje pri manjših zavarovalnicah v večji meri manjše.

Spoštovani, na podlagi obrazloženega predlagam, da se predlog stališča Vlade Republike Slovenije do predloga direktive, s katerim bo zagotovljena večja varnost zavarovancev in zmanjša morebiten negativen učinek na finančni sistem in gospodarstvo v primeru reševanja in sanacije zavarovalnic in pozavarovalnic, sprejmete.

Hvala.

Hvala, gospa državna sekretarka.

Kolegice in kolegi, želi kdo besedo? Ne.

Prehajamo na odločanje. In sicer dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja:

»Odbor za finance podpira predlog stališča do predloga Direktive Evropskega parlamenta in sveta o vzpostavitvi okvira za sanacijo in reševanje zavarovalnic in pozavarovalnic ter spremembi direktiv 2002/47, 2004/25, 2009/138 in 2017/1132 ter uredb 1094/2010 in 648/2012 in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme«.

Začenjam glasovanje. Glasujemo.

Kdo je za? (15 članov.) Proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Določiti moramo še poročevalca za sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Predlagam, da je tudi tokrat to Jure Ferjan. Hvala lepa.

Na ta način zaključujem 3. točko dnevnega reda in 42. sejo Odbora za finance.