Dober dan. Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. In najprej mi dovolite, da vam zaželim vse dobro v novem letu in da bomo na tem odboru še naprej konstruktivno in dobro sodelovali.

Začenjam 68. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Obveščam vas, da zaenkrat nimam nikogar, ki bi se opravičil. Na seji kot nadomestni članice in članice odbora s pooblastili sodelujejo: namesto gospoda Marka Koprivca je z nami gospa Bojana Muršič, namesto gospoda Aljaža Kovačiča gospa Tina Heferle, namesto Marijana Pojbiča gospod Leon Merjaces. Vse tri lepo pozdravljam in jim želim dobro delo.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem, in sicer imamo eno točko dnevnega reda: Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zakon bomo v skladu z odločitvijo Kolegija obravnavali po skrajšanem postopku.

Prehajamo torej na 1. IN EDINO TOČKO, TO JE TOREJ PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, in sicer predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega svet za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Poleg imate tudi sklep Sveta zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije o podpori predloga za dopolnitev ZPIZ-2 s 142.a členom in sklep o usklajevanju pokojnin, zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora s to točko dnevnega reda ter vložene amandmaje.

Na to sejo sem bili vabila Ministrstvo za delo, družino, socialne zadev in enake možnosti. Z nami je gospa državna sekretarka Mateja Ribič, Zakonodajno-pravno službo, Državni svet ter ZPIZ.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 107. seji sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Odbor bo predlog zakona torej obravnaval na podlagi 126. in 142. člena Poslovnika. K predlogu so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin SDS oziroma koalicije, če se ne motim ste sedaj na klop dobili tudi rahlo modifikacijo že prej vloženega amandmaja in imamo še amandma k 2. členu poslanske skupine DeSUS.

Pričenjam torej z drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. In najprej dajem besedo ali želi predlagatelj te točke dnevnega reda uvodoma gospod Branko Simonovič, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa predsednica za besedo in lep pozdrav vsem prisotnim. Predlagatelji zakonske dopolnitve ZPIZ-2 želimo odpraviti posledice preteklih zamrznitev pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so se zaradi gospodarske in finančne krize na podlagi fiskalne politike Republike Slovenije in posledično uvedbe prikritih ukrepov na področju pokojninskega in invalidskega varstva pričele v letu 2010.

V obdobju od leta 2010 do vključno 2015 se pokojnine niso usklajevale v skladu s sistemsko ureditvijo po ZPIZ -1 in ZPIZ 2, kar je po izračunih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje povzročilo prikrajšanje v uskladitvah za 8,4%.

V poslanski skupini DeSUS smo t primanjkljaj v pokojninah po koncu krize o ponovni gospodarski rasti in izboljšanjem javno finančnem stanju skušali odpraviti in sicer z vložitvijo predloga zakona že v letu 2017. Žal je takratna politična scena preprečila obravnavo in sprejem zakona vendar smo si v naslednjih vladah še nadaljnje prizadevali zaostanek pri usklajevanju pokojnin nadoknaditi.

Ob rednem usklajevanju pokojnin z letom 2018 se je konkretno pričelo z nadomeščanjem izgubljenega oziroma prikrajšanega usklajevanja. Tako so bile pokojnine v letu 2018 usklajene dva krat redna uskladitev v začetku leta je znašala 2,2% v mesecu aprilu pa so se pokojnine uskladile izredno še za 1,1%. Že v letu 2019 so bile prav tako pokojnine usklajene dva krat. Redna v januarju za 2,7% in v decembru za 1,5%. V letu 2020 so bile pokojnine prav tako dva krat usklajene za 3,2% v januarju in izredno ob koncu leta še za 2%.

Obstoječ primanjkljaj do želele ravni iz naslova usklajevanja je po zadnji izredni uskladitvi decembra znašal še 3,5%. Z vložitvijo zakonskega predloga v mesecu maju lanskega leta smo ciljali na dokončno odpravo, ki bi se realizirala v mesecu decembru. Zaradi postopkovnih razlogov v okviru časovne dimenzije vrstnega reda obravnave predloženih zakonov, ki vsebinsko urejajo odvisno tematiko je prišlo do zamikov obravnave, kar je povzročilo, da navedeni zakon ni obravnavan in sprejet do konca leta 2021.

Ker so upokojenci že leta prikrajšani na račun varčevalnih ukrepov za čas gospodarske krize, ki pa je že zdavnaj minila pri čemu je prikrajšanje upokojencev trajno nova zdravstvena kriza pa starejšo populacijo še dodatno posebej ogroža smo z vložitvijo zahteve za izredno sejo želeli pospešiti zamujeno proceduro. Hkrati pa po drugi tudi omogočati da se ta manjkajoča uskladitev opravi še pred redno uskladitvijo, ki se jo praviloma izvede v mesecu februarju.

V poslanski skupini se zavedamo finančnih posledic. Vemo, kaj 200 milijonov pomeni za vzdržnost pokojninske blagajne. Kljub temu pa menimo, da je starejša generacija, torej vsi upokojenke in upokojenci plačala izjemno visok davek pri blažitvi gospodarske krize. V zadnjih dveh letih pa žal ta generacija plačuje še nov dodatek, ki se imenuje covid. Po našem mnenju je skrajni čas, da se upokojencem dokončno in v celoti povrne prikrajšanje, ki so ga v preteklih 10 letih občutili zardi precej večletnega nerednega usklajevanja pokojnin. Prepričani smo, da tako imenovane popravek krivic upokojencem podpirajo poslanci vseh političnih opcij in verjamemo, da bo dopolnitev zakona sprejeta z veliko večino glasov v parlamentu, če ne kar soglasno.

Pa ker sem že pri besedi se tudi kot predstavnik predlagatelja zahvalim tudi Zakonodajno-pravni službi za izčrpno mnenje, ki je ki so ga podali na naš predlog novele. Verjamemo to kar ste napisali, da pokojninski sistem predstavlja sistem socialnega zavarovanja, kar pomeni, da so pravice, ki se iz zavarovanja priznavajo vezana na obdobje zavarovanja in niso in na višino zavarovalnih osnov od katerih so bili plačani prispevki, saj je od višine teh praviloma odvisna tudi višina pravice. To je gotovo neko spodbudno, da se ne ponavljamo in druga zadeva prav tako razumemo vaše pomisleke glede prehodnih odločb s katerim urejamo to področje, da je to morda najbolj primeren način pa vendar prepričani smo, da če želimo nekaj skupaj narediti bomo najdli tudi pot. Hvala, da ste me poslušali.

Najlepša hvala tudi vam, kot predlagatelju za uvodno predstavitev. Sedaj pa dajem besedo predstavnici Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, državni sekretarki gospe Mateji Ribič. Izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovane poslanke in poslanci in vsi ostali prisotni. Vlada Republike Slovenije je v maju 2021 v mnenje prejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvo podpisanim Francem Juršo.

Predlog vsebinsko predlaga, da se v mesecu decembru 2021 pokojnine izredno uskladijo v višini 3,5%. Naj uvodoma izpostavim, da se Vlada Republike Slovenije pri svojem delu ves čas zavzema za zagotavljanje socialne in materialne varnosti vseh kategorij upokojencev v okviru tega cilja pa tudi za odpravo varčevalnih ukrepov v povezavi z usklajevanjem pokojnin.

Usklajevanje pokojnin je temeljni instrument s katerim se ohranja realna vrednost pokojnin v daljšem časovnem obdobju, upokojencem pa se na ta način zagotavlja socialna in materialna varnost. Na ta način se spoštuje načelo pravne države ter tudi pravna varnost posameznikov in zaupanje le-teh v sistem, ki je bilo pred nekaj leti zaradi večkratnih posegov v sistem pokojninskega zavarovanja z drugimi zakoni omajano.

Vlada Republike Slovenije je imela tekom epidemiološke krize v letih 2020 in 2021 ves čas v mislih tudi upokojence in tako upokojencem z nižjimi dohodki zagotovila solidarnostni dodatek, s katerim so lahko ublažili posledice zdravstvene krize, poleg tega pa je bilo v preteklem letu sprejetih nekaj sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2 zaradi katerih se je socialna varnost upokojencev z najnižjimi dohodki dvignila že v mesecu maju 2021. Z ukrepi za odpravo pretekle gospodarske, ekonomske krize vsi upokojenci niso bili naslovljeni v enakem obsegu, zato je nujna predhodna rešitev vprašanja kateri so bili tisti upokojenci, katerim posledice preteklih ukrepov še niso bile odpravljene v celoti.

V ta namen je bila s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje opravljena analiza predhodnih uskladitev po posameznih letih ter primerjava le-teh z uskladitvami do katerih bi bili upravičeni, če bi se pokojnine usklajevale skladno s sistemsko zakonodajo. Izsledki opravljanja analize kažejo, da bi se morale pokojnine uskladiti v različnih višinah, in sicer bi se pokojnine priznane do vključno 31. 12. 2010 dodatno uskladile za 3,5%, pokojnine priznane v letu 2011 pa bi se dodatno uskladile za 1,7%. Tem izsledkom je sledil tudi amandma, ki so ga vložile koalicijske stranke. Iz omenjenega amandmaja izhaja, da naj bi se z namenom zmanjšanja zaostanka pri usklajevanju pokojnin pokojnine priznane do vključno 31. 12. 2010 s 1. januarjem 2022 dodatno uskladile za 3,5%, pokojnine priznane v letu 2011 naj bi se z istim datumom dodatno uskladile za 1,7%, pokojnine priznane od 1. januarja 2012 dalje ter najnižje pokojnine zagotovljena pokojnina in najnižji znesek invalidske pokojnine iz prvega, tretjega in četrtega odstavka 39. člena tega zakona pa naj bi se z istim datumom uskladile za 1%.

Skladno z navedenim bi z vidika vlade želeli, dodati, da je za odpravo prikrajšanja preteklih usklajevanj torej potrebna izredna uskladitev pokojnin vendar na način, kot izhaja iz vsebine amandmaja koalicijskih strank, sicer cilj, ki ga zasledujemo ne bo dosežen. Uskladitev za vse upokojence v višini 3,5% namreč ne bi pomenila odprave razlik, ki so nastale zaradi ne usklajevanja oziroma omejenega usklajevanja ampak bi ustvarila nove nepravičnosti med generacijami upokojencev glede na leto njihove upokojitve. Hvala.

Najlepša hvala tudi državni sekretarki za predstavitev in sedaj dajem besedo v kolikor želi Zakonodajno-pravni službi mag. Andreji Kurent. Izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsednica. Lep pozdrav vsem skupaj. Torej skladno z nalogami, ki jih daje zakon in poslovnik je Zakonodajno-pravna služba tudi tokrat pripravila pisno mnenje tako kot vsakemu predlogu zakona. Gre pa predvsem za pravni vidik.

Naše mnenje je bilo izdano že pred tremi tedni, kratko bi ga predstavila, opredelila pa bi se tudi do amandmaja oziroma spremembe amandmaja poslanskih skupin koalicije, ki pa je bilo vloženo pred eno uro. Zdaj skladno s svojimi nalogami Zakonodajno-pravna služba opozarja, da je predlog zakona po naši oceni sporen z vidika Ustave, 2., 14. in 155. člena za sam amandma oziroma za spremembo amandmaja pa ocenjujem, da teh pripomb ne odpravlja.

Najprej glede 2. člena Ustave, ki določa pravno državo. Kot je Zakonodajno-pravna služba že nekajkrat opozorila obravnavi novel ZPIZ-2 predvsem v lanskem letu takšni parcialni posegi v sistemski zakon, kjer je sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja konsistentno in koherentno urejen to povzroča nepreglednost in deloma tudi neskladnost samega sistema. S tem se krni načelo pravne varnosti in pravne predvidljivosti, kar vse izhaja iz 2. člena Ustave. Ob tem še pripomb, da je potrebno upoštevat, da je sama materija pokojninskega in invalidskega zavarovanja izredno zahtevna, tvegamo ceno, da je popolnosti obvladajo le specialisti s tega področja. ZPIZ-2 pa je tudi zaradi takšnih ne sistemskih pristopov zakonodajalca nepregleden, nerazumljiv v bistvu tudi težko berljiv.

Poleg Zakonodajno-pravne službe na takšne neustrezne zakonodajne posege opozarja tudi strokovna in strokovno politična javnost, kot smo mnenje komentarja velikega komentarja ZPIZ-2 stališče Državnega sveta in Sveta zavoda citirali v opombi v našem pisnem mnenju. Za ilustracijo na primer. Samo usklajevanje je urejeno v 105. členu ZPIZ-2, izredno usklajevanj pa v prehodnih določbah 430. člena ZPIZ-2. Čeprav pa ima zgled to izredno usklajevanje, določeno sicer v prehodni določbi sistemsko naravo in bi torej moralo biti umeščeno v materialne določbe. Dodatno pa se prav v te prehodne določbe osnovnega ZPIZ-2 iz leta 2012 s predlogom zakona vnaša še dodatna ureditev, ki pa ureja neko tako imenovano dodatno usklajevanje in to v letu 2022.

Ob tem ta dodatna uskladitev ne upošteva pogojev, ki jih sicer za redno in izredno uskladitev urejajo določbe sistemskega ZPIZ in ne glede na v zakonu določen postopek za samo usklajevanje. To je tem bolj pomembno tudi za to, ker s takim pristopom oziroma s predlogom zakona zakonodajalec v bistvu prevzema odgovornost za ureditev, tokrat pa še kar sam določa procent uskladitve. To je potrebno opozorit zato ponavljam, ker je celoten sistem je v zakonu urejen. Odstotek se določi na podlagi podatkov, ki jih izda SURS, o tem odloča svet zavoda in pa tudi vlada.

Opozorit je potrebno tudi, da predlagatelj navaja podatke, mislim da tudi amandma jih ocenjuje kot analiza zavoda ZPIZ, ki pa niso del zakonodajnega gradiva zato jih niti ni mogoče preverit niti v predlogu zakona oziroma amandmaju ni naveden sklic na to gradivo.

Zakonodajno-pravna služba pa je že v pisnem mnenju opozorila, da se ti podatki, kot jih navaja predlagatelj delno razlikujejo od podatkov, kot jih navaja komentar veliki komentar ZPIZ-2, ki ga pa je treba šteti za strokovno gradivo.

Nadalje glede skladnosti 14. členom Ustave, ki določa pravno enakost. Iz gradiva izhaja, da so nekatere pokojnine res bile prikrajšane, nekatere pa ne in je zato enotna 3,5% uskladitev za vse s tem v neskladju. Opozorili smo, da je treba upoštevat tudi sam princip ZPIZ-a, ki sledi zavarovalniškemu načelu. Torej preprosto povedano več prispevkov, večja pokojnina. Zato seveda nimajo vsi upokojenci najnižje pokojnine pač pa so nekatere pokojnine celo zelo visoke. Za socialno ogrožene upokojence pa mora po našem mnenju poskrbeti socialna država s socialnimi korektivi, ki pa so izven ureditve po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in se teh elementov naj ne bi vnašalo v sam zakon.

Potem glede skladnosti s 155. členom Ustave smo pisno opozorili, da mora predlagatelj izkazati pogoje, ki jih dopustnost povratnega učinkovanja zakona določa ustava.

Naslednje naše naloge so pregled pravno sistemski in zakonodajno-tehnični vidik. Na to smo dali precej pripomb v pisnem mnenju, tukaj jih ne bi ponavljala.

Zdaj pa bi se opredelila še kar do samega amandmaja oziroma do spremembe amandmaja. Seveda ni upoštevana naša pripomba, da se ta dodatna uskladitev ne sme vnašati v 430.a člen ZPIZ-2 kot zadnjo prehodno določbo zakona, ki je bil uveljavljen v letu 2012. Nadalje datumi oziroma namen razlog same odprave zaostanka pri usklajevanju pokojnin je verjetno treba še dopolnit. Upoštevat je namreč treba, da se osnovni predlog zakona se je skliceval na varčevalne ukrepe. Predvidevalo se je, da so to varčevalni ukrepi, ki so izhajali iz 143. člena ZUJF-a, vendar pa je bil ZUJF uveljavljen leta 2012, zato so ti navedeni datumi 2010 in 2011 v amandmaju diskutabilni in jih je treba dodatno pojasniti.

Glede samega namena namen te dodatne uskladitve naj bi bila odprava zaostanka pri usklajevanju pokojnin. Menim, da sem dolžna povedati, da samo usklajevanje kot je predvidoma po ZPIZ-u ni avtomatično vendarle se tako redno kot izredno usklajevanje uporabi le tedaj, če so izpolnjeni pogoji. Ne glede na te pogoje in postopek kot sem že navedla se s tem členom ureja neka dodatna uskladitev.

Glede samih odstotkov se niti ne bi spuščala. Seveda to gre za strokovno materijo. V spremembi amandmaja pa je navedeno, da se uskladijo pokojnine in drugi prejemki razen dodatna za pomoč in postrežbo in letnega dodatka. Zdaj v sami navedbi ta termin drugi prejemki ni popolnoma jasno kaj naj bi to sploh zajemalo. Po naši oceni je precej zamegljeno. Posebej pa smo opozorili, da dodatek za pomoč in postrežbo in letni dodatek da je vprašljivo ali jih je potrebno res na tem mestu izvzemati, saj se usklajujejo po posebnih zakonih, kar ZPIZ-2 izrecno določa.

Nadalje glede teh samih procentov ponavljam, da bi se mogli ta predvsem glede 1% ta navedba sploh ni obrazložena, ni popolnoma jasno zakaj se bom rekla prejemki iz 39. člena Zakona uskladijo za 1%, to bi bilo treba dopolnit obrazložitev. Zlasti za to, ker ni popolnoma jasno ali je namen te uskladitve sploh skladen z začetnim delom stavka, to je odprava zaostanka pri usklajevanju pokojnin. Opozorit je treba tudi, da se sicer usklajevanje pokojnin načeloma izvaja na podlagi podatkov, ki jih izračuna in objavi Statisti8čni urad Slovenije in ti podatki pač seveda štejejo za relevantne.

Nadalje pa še glede drugega odstavka v spremembi amandmaja. Tukaj so našteti še nekateri drugi prejemki, ki naj bi se uskladili za 1%, tako na primer najnižja pokojnina, zagotovljena pokojnina, najnižji znesek invalidske pokojnine. Zdaj za vse pokojnine je že določeno, da se usklajujejo tako kot same pokojnine. V zvezi z navedbo zagotovljene pokojnine, tukaj bi opozorila, da niti iz pojmovnika ni popolnoma jasno, da gre to za tretji odstavek 39. člena ZPIZ, ampak je to seveda izrecno navedeno v samem komentarju. Na to opozarjam zato, ker tudi sam zakon, ki naj bi urejal določene zadeve za vnaprej za nazaj naj bi vsaj povprečnemo bralcu bil precej razumljiv. Zato bi predlagala, predvidevam, da bi zadoščal ta 1% v drugem odstavku, da bi pri tem zadoščal sam sklic na predmetne določbe 39. člena. Toliko za enkrat. Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam. Saj sedaj imamo še gospoda Petra Požuna in direktorja ZPIZ-a gospoda Marjana Papeža, ki bosta zagotovo lahko oziroma vsaj direktor ZPIZ-a odgovoril na nekatere izpostavljene dileme. In sedaj dajem najprej besedo predstavniku Državnega sveta gospodu Petru Požunu. Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci, ostali prisotni. Hvala za besedo. Na začetku se tudi jaz pridružujem vašim dobrim željam za leto 2022 z željo, da bo eno zdravo leto tko kot smo si to bili tega navajeni.

Torej pristojna komisija je zakon obravnavala 28. oktobra lani in mu izrekla podporo ob tem predvsem z vidika, da bi zakon upošteval tudi predlog o katerem smo govorili, torej da se uskladitve izvede diferencirano glede na leto upokojitve upokojencem, ki so se upokojili v letu 2011 pa se izvede ustreznejša upokojitev in kot lahko vidim, je to z vloženimi amandmaji tudi na nek način ustrezno sledeno.

Podpora je bila izrečena predvsem iz vidika solidarnosti do tistih upokojencev, ki so bili zadnjih 11 letih finančno prikrajšani zaradi nedoslednega usklajevanja pokojnin obenem pa je komisija mnenja, da se bo večji del teh sredstev, ki se jih bo namenilo za predlagani izredni dvig pokojnine preko povečane potrošnje upokojencev prelilo v gospodarstvo in seveda tudi nazaj v proračun.

Ob podpori je komisija kot že večkrat poprej izrazila skrb za vzdržnost blagajne pokojninskega in invalidskega zavarovanja predvsem tudi z vidika velikih izzivov, ki jih prenašajo negativni demografski trendi v Sloveniji. Predvsem predstavniki interesov delojemalcev Državnem svetu so izrazili skrb, da bi se v prihodnje lahko znašli v situaciji, ko bi bilo potrebno sprejemati spet ostre varčevalne ukrepe glede na visoko stopnjo obremenitve državnega proračuna in zadolženosti in pa seveda glede na spremembe zakonodaje v zvezi dohodnino, davščinami in razbremenjevanjem kapitala. Neodvisno od tega pa so tudi predstavniki delojemalci izrazili podporo temu zakonu.

Kot že rečeno, Komisija je predlog zakona podprla. Hvala za besedo.

Najlepša hvala tudi vam in sedaj dajem besedo še direktorju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje gospodu Marjanu Papežu. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim. Nimam toliko časa, da bi lahko na vse odgovoril, kaj je Zakonodajno-pravna služba napisala. Jasno, je širšo področje pokojninskega invalidskega zavarovanja opredelila kot zapleteno z velikimi posegi kar dejansko v zadnjem času tudi spremljamo. Jaz se bom fokusiral v bistvu na to izredno ali pa dodatno uskladitev pokojnin, ki visi v zraku že od prve izredne uskladitve v letu 2018 ko se v bistvu vsako leto pobude, da se odpravi ne usklajevanje pokojnin v času sistemsko ne usklajevane v času od 2010 do 2015. 2010 pomeni, ker tudi z interventnimi zakoni je bilo že pred ZUJF-om opredeljeno, da se v letu 2010 uskladijo polovično v 2011 četrtinsko v 2012, 2014 pa 2015 se niso uskladile, 2013 pa vidimo na podlagi drugega odstavka 430. člena ZPIZ-2 pa za zanemarljivih 0,1 %.

Bila je že pobuda, da bi bil zakon sprejet in tudi diferencirano že takrat izredne uskladitve bile izvedene. Do tega ni prišlo in do izrednih uskladitev so bile do sedaj upravičeni vsi upokojenci. Tudi prvotni predlog DeSUS-a je šel v tej smeri. Zavod je pripravil tudi analize, kjer je tudi prikazal finančne učinke in tudi že vrsto let, se pravi, že kar nekaj let izpostavljal, da tisti, ki so upokojeni v različnih obdobjih, da so že v ugodnejši situaciji. Tudi Svet zavoda je to obravnaval in sprejet sklep o diferencirani uskladitvi pokojnin.

Sedaj je tukaj vložen tudi amandma. Če se opredelim glede amandmaja, mislim, da je v dani situaciji zelo dober. Zakaj? Namen izrednih uskladitev je bil do sedaj, da vsi dobijo. In tukaj je bil tudi tak predlog. Ta amandma pa določa, da se odpravi neusklajevanje pokojnin od 2010 do 2011, se pravi, da še za tiste 3,5 %, 1,7 % in pridejo na nič. Ker pa je bila vedno težnja izrednih uskladitev, da vsi dobijo, pa se tudi za 1 % uskladijo te pokojnine. In tudi iz finančnega vidika je čisto drugače kot če bi se vse za 3,5 %, ko bi bilo 205 milijonov, sedaj pa je v bistvu na podlagi tega amandmaja 145 milijonov. Iz tega je vsaj z vidika Zavoda ta zadeva sprejemljiva. In končno pridemo do odprave tega neusklajevanja, da se potem zaključi ta zgodba iz leta 2010 do 2015.

Tukaj je ta razlog tudi 1 %, da dejansko izredno uskladitev, ki so jo bile hočeš nočeš navajeni, da jo vsi dobijo, da jo tudi sedaj dobijo.

Sama dikcija in umeščenost kam ta člen spada ali ne, se lahko strinjam tudi z Zakonodajno-pravno službo, ampak v zadnjem času tudi z izrednimi uskladitvami kakšne druge stvari so se te prehodne določbe večkrat uporabljale. Celo drugače, da so šle določene določbe v kakšnem drugem zakonu v prehodno in se sklicevale na drug zakon. Tudi da bi bilo neustavno z aspekta izredne uskladitve ali dodatne, ne vidim jaz osebno tega razloga.

Ko je opredeljeno zakaj je potrebno na tak način, tudi kot je ta amandma, v prvem, ko je Zavod sodeloval smo pozabili napisati drugi prejemki, ki so tudi v ZIPRS-u v zadnji izredni uskladitvi, ki je bila decembra 2020 za 2 %, je tudi napisano; pokojnine in drugi prejemki. Kar pomeni, da Zavod lahko normalno izvede usklajevanje kot ga je usklajeval do sedaj. Če ne bi sedaj napisali še druge prejemke, bi bila težava z razlago ali lahko posežemo tudi na področje invalidskih nadomestil, pa še določenih drugih stvari. Recimo dodatki k tujim pokojninam. Tako da je potrebno izločevanje dodatka za pomoč in postrežbo in letnega dodatka ja ali ne je vprašanje, ampak tudi v zadnji izredni uskladitvi je bilo to napisano razen letnega dodatka in dodatka za pomoč in postrežbo. Tukaj je dobro opredeljeno.

Zagotovljena pokojnina, ki je bila prvič uvedena z ZPIZ2-C je v členu napisano; zagotovljena pokojnina, je bilo takrat 500 evrov. Tudi v ZPIZ2-I je napisano zagotovljena pokojnina, najnižja pokojnina in tudi se zagotavlja znesek invalidske pokojnine. Tukaj ni, da bi bilo v komentarju, ampak je zagotovljena pokojnina pojem, ki je opredeljen v sami zakonski dikciji. Ne vidim, da bi bilo kaj narobe, da je še bolj opredeljeno zakaj. Je pa tudi pomembno, da se določi 1 %. Vemo, da od 2010 do 2015 zagotovljene invalidske pokojnine ni bilo, da ZPIZ2-I je uredil razmerja med temi pokojninami, se pravi temi varovalkami lahko rečemo, z ostalimi pokojninami in če bi se ti zneski uskladili z višjim procentom, bi se dejansko porušila razmerja upokojenih potem v obdobju od 2012 naprej in bi dejansko bil še večji socialni korektiv prinesen v sam zakon. Ta zakonska dikcija je sprejemljiva in ne vidim kakšnih spornih zadev, ki ne bi v bistvu omogočale, da Zavod normalno izvede usklajevanje pokojnin, tudi to izredno uskladitev, če bo sprejeta na podlagi te zakonske dikcije, tako da druge prejemke smo v prvi varianti spregledali in je potrebno, da v celoti lahko normalno izvedemo to dodatno uskladitev oziroma izredno uskladitev, če bo zakon dejansko sprejet.

Tukaj se pa močno strinjam, da z parcialnimi rešitvami, ki so bile v zadnjem obdobju, se sam sistem nekako še dodatno zakomplicira, postaja nepregleden, tako da še strokovnjaki na Zavodu težko rečemo, da vse do potankosti obvladujemo.

Hvala lepa.