Lepo pozdravljeni, članice in člani Komisije za nadzor javnih financ, vsi prisotni, vabljeni, dobro jutro.

Pričenjam 36. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da sem do začetka seje prejel dve opravičili, in sicer se seje ne moreta udeležiti člana: gospod Robert Polnar in gospod Zmago Jelinčič Plemeniti. Na sej kot nadomestni član sodeluje poslanec gospod Jože Lenart, ki nadomešča poslanko gospo Andrejo Zabret iz Poslanske skupine Lista Marjana Šarca.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje Komisije, ker v poslovniškem roku ni bilo danih predlogov za spremembo dnevnega reda. Ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajam na 1. in edino TOČKO DNEVNEGA REDA – DOMNEVNO OŠKODOVANJE DRUŽBE SLOVENSKI DRŽAVNI GOZDOVI D.O.O.(SiDG)

Poslanska skupina SAB je 10. 1. 2022 na Komisijo za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda.

Kot gradivo k tej točki dnevnega reda ste prejeli: Zahtevo Poslanske skupine SAB s predlogom sklepa in gradivo Pregled poslovanja Družbe Slovenski državni gozdovi, ki pa je označeno z varstvom podatkov, št.: 450-02/21-13/14. To gradivo ste članice in člani Komisije prejeli v varovani predal sistema UDIS z dne 11. 8. 2021.

Prosim vas, da med razpravo upoštevate predpise s področja varstva podatkov, ter me v naprej opozorite, če boste želeli razpravljati o varovanih podatkih, saj bi bilo v takšnem primeru sejo potrebno zapreti za javnost.

Na sejo so bili vabljeni: mag. Andrej Rajh v imenu predlagateljev zahteve, dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Aleksandra Pivec, nekdanja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki pa se je opravičila, mag. Robert Tomazin, glavni direktor Družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o., gospod Zlatko Ficko, nekdanji glavni direktor Družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o., mag. Andrej Rihter, nekdanji član nadzornega sveta Družbe, ki pa se je tudi opravičil, in gospa Dragica Vrkič Kozlan, namestnica predsednice nadzornega sveta Družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o.

Dodatno so bili na sejo vabljeni predstavniki Revizorske hiše Ernst&Young. Z nami sta gospa Janja Skamlič in gospod Vitja Križar.

Predlagam, da razpravo opravimo tako, da najprej predstavnik predlagateljev zahteve za sklic nujne seje dodatno obrazloži zahtevek za sklic, v nadaljevanju pa bodo besedo dobili vabljeni, nato pa sledi razprava članic in članov Komisije.

Besedo dajem predstavniku predlagatelja, mag. Andrej Rajh, izvolite.

Hvala lepa. Spoštovane članice in člani, vabljeni gostje. Danes je pred nami seja Komisije za nadzor javnih financ, na kateri se bomo seznanili z ugotovitvami forenzičnega poročila o pregledu poslovanja Družbe slovenski državni gozdovi d.o.o., ki ga je pripravila Revizijska hiše Ernst&Young po naročilu nadzornega sveta Družbe slovenski državni gozdovi d.o.o., ki ga imenuje Vlada.

Ugotovitve poročila se bodo nanašala na domnevno oškodovanje Družbe slovenski državni gozdovi d.o.o.

Kot vsi dejansko vemo, torej gospodarjenje in upravljanje s slovenskimi gozdovi, tako državnimi, kot zasebnimi, je bilo v zadnjih letih izpostavljeno različnim vplivom in pretresom, ki so obsegali od naravnih ujm do premnožitve lubadarjev in vetroloma z vsemi posledicami, pa nenazadnje tudi do spremenjenega načina gospodarjenja z državnimi gozdovi. Kot vsi vemo, je država za gospodarjenje, upravljanje in razpolaganje z državnimi gozdovi sprejela zakon, s katerim je ustanovila državno podjetje Slovenski državni gozdovi d.o.o., ki je zamenjalo do tedaj veljavni koncesionarski način gospodarjenja. Do tedaj smo imeli gozdna gospodarstva koncesionarje, ki so državi plačevala koncesnijo. Vsi se zavedamo, da so gozdovi naše naravno bogastvo, bogastvo, ki so ga ustvarili in ohranili naši predniki. In zato je moralna dolžnost vsakega aktualne generacije, da to premoženje ohrani in ga celo v boljšem stanju prepusti naslednjim rodovom. In podjetje je bilo ustanovljeno zato, ker upravlja za kar 12 % vseslovenskih gozdov. In od ustanovitve beleži rekorden promet in rekordne dobičke. Teh se je nabralo za preko 40 milijonov eurov. In tudi zato smo v stranki SAB želeli, da se dobički iz naših gozdov stekajo v demografski sklad, kje bi se akumulirali in tako pomagali zapolniti pokojninsko vrzel, ki se bo že kmalu zgodila v bližnji prihodnosti. Prav zaradi tega, zaradi denarja, ki ga to podjetje ustvarja, je že tako pri ustanavljanju, vodenju in poslovanju, se to podjetje nikakor ni moglo izogniti vplivu politike. Uspešno delo, dobri rezultati poslovanja in visoki dobički so povečevali apetite in poskuse vplivanja in obvladovanja družbe. In najbolj je to bilo čutiti pri kadrovanju, tako vodstvenih in vodilnih kadrov, kot neredko tudi pri zaposlitvenih potrebah prijateljev politikov ter imenovanju nadzornikov družbe.

Zakon o ustanovitvi Družbe za gospodarjene z gozdovi v lasti Republike Slovenije je bil sprejet v času, ko je vlado vodil Miro Cerar oziroma stranka SMC. In kot je bilo mogoče zaslediti že takrat v medijih, so v koaliciji med partnerji že takrat nastala velika trenja glede vodenja in nadzora Družbe slovenski državni gozdovi d.o.o. Tudi, tako se pri tem državnem podjetju vladajoča politika ni mogla izogniti stegovanju lovk po podjetju, ki je imelo na računu že takrat veliko denarja. Ob spremembi oblasti v Sloveniji, ko je Vlado Republike Slovenije prevzel Janez Janša, je zamenjavi nadzornikov v Družbi slovenski državni gozdovi d.o.o. sledila tudi zamenjava vodstva. To se je zgodilo 5. 5. 2020 na 13. redni seji nadzornega sveta. V obdobju pred tem je bilo vodstvo izpostavljeno velikim pritiskom, tako s strani tedanje ministrice za kmetijstvo dr. Aleksandre Pivec in posredno tudi gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Oba sta glavnemu direktorju osebno povedala, da ga bosta zamenjala. In pri tem sta bila očitno uspešna. Pri tem pa je tedanja ministrica za kmetijstvo dr. Aleksandra Pivec imela zelo pomembno vlogo. In zanimivo je predvsem to, da je tako ona, kot takratni direktor, da sta oba dva prihajala iz stranke DeSUS. Ministrica je svojemu strankarskemu kolegu, ki je vodil to podjetje, očitala številne nepravilnosti, tatvine, oškodovanja. V javnosti je celo pozivala k preiskavi, pozivala Policijo in vse inštitucije, ampak glej ga zlomka, nobena od teh institucij ni ukrepala. Noben se ni odzval. In sprašujemo se, zakaj se ni nihče odzval? Predvsem zato, ker so vse njene navedbe, vsa njena obtoževanja in namigovanja temeljila na nepreverjenih informacijah, na časopisnih člankih in obrekovanjih. Medtem pa je Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila, da je prav ona delovala koruptivno in kršila zakonodajo iz tega področja.

Vlada, ki je nastopala v vlogi skupščine, je domnevno, zaradi omenjenih navedb, ni podelila razrešnice ne vodstvu podjetja, ne nadzornemu svetu. In takšno stanje je še danes. Predsednik Vlade pa naj bi od nadzornega sveta zahteval, da opravi forenzično preiskavo v omenjeni družbi, in sicer za obdobje od ustanovitve, pa do 30. 9. 2020.

Forenzična raziskava je torej bila opravljena. Poročilo imamo pred nami, z njeno vsebino smo se seznanili vsi člani Komisije za nadzor javnih financ. Oznako ima, kot je že bilo povedano, tajno, zato ga bomo obravnavali v nadaljevanju v zaprtem delu te seje.

Ampak, očitno, glede na to, da nobenih posledic resnejših ni bilo, tatvin, oškodovanj, več deset milijonskih oškodovanj, kot je bilo očitano v medijih, in kot je bilo rečeno, ni bilo ugotovljenih. Glede na to, da je slovenske državne gozdove, da so izbrali za Revizijsko hišo Ernst&Young, ki je revizijo izvedla, in jo je izvedla na podlagi naročila, nas seveda zanima, ker je naročilo vsebovalo pregled finančnega stanja poslovanja Družbe, pregled ustreznosti finančnega poročanja in nadzora nad upravljanji stroški ter vezavo denarnih sredstev, pregled vseh pogodb,vezanih na sečno in spravilo lesa, gozdno-gojitvena dela in prevoze gozdnih sortimentov, pregleda postopkov javnega naročanja in pregled sklenjenih poslov, celovit pregled investicij, zlasti vlaganj v gradbene objekte, v tuja osnovna sredstva, poslovno stavbo, nakup naprav in strojev ter gospodarske in gozdne mehanizacije tovornih vozil ter vlaganj v odvisno družbo Snežnik.

V postopku ocene je bila torej ocenjena učinkovitost delovanja notranjih kontrol in skladnosti poslovanja v Družbi, posamezne posle pa se je preverjalo tudi z vidika ustreznosti postopkov in procesa sprejemanja odločitev, in sicer s pravno formalnega vidika, vidika ekonomske opravičenosti, vidika transparentnosti, potrebne skrbnosti, gospodarnosti ter obvladovanja tveganj. Revizijska hiša je tudi preverila vpliv posameznih poslov na poslovanje in poslovne rezultate Družbe. Poseben poudarek je bil namenjen spoštovanju relevantne zakonodaje.

Kot že rečeno, je dokument, ki smo ga člani Komisije za nadzor proračuna dobili, obsežen in zanimiv. Iz dokumenta izhaja vrsta priporočil, ki nakazujejo, da je določene procese v podjetju treba izboljšati in jih narediti učinkovitejše.

Nas, kot predlagatelja, pa seveda zanima, zato imamo to sejo, kako je Družba slovenski državni gozdovi d.o.o. pristopila k realizaciji priporočil, ki so bila podana. In pravzaprav, kakšne so ugotovitve forenzične preiskave, saj se Državni zbor ne sme zanašati na medijska poročila. Zanima nas, ali je forenzična preiskava ugotovila sume oškodovanja družbe in s tem oškodovanja državnega premoženja. Če je slučajno to ugotovila, nas zanima, kako se je v Družbi ukrepalo, ali so bile podane kazenske ovadbe, ali naznanitve suma storitve kaznivega dejanja, in če so bile, proti komu konkretno.

V stranki SAB zato predlagamo na koncu še spremembo sklepa, namesto ugotovitvenega v seznanitvenega, torej, da se je Komisija za nadzor javnih financ seznanila s forenzično preiskavo za obdobje od 1. 7. 2016 do 30. 9. 2020, ki je bila leta 2021 opravljena v Družbi slovenski državni gozdovi d.o.o. Predlagamo tudi, da se najprej opravi javni del razprave, potem, ko bomo govorili o forenzičnem poročilu, da se pa razprava zapre za javnost. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam mag. Rajh.

Kar se tiče sklepa, hvala. Članice in pa člani Komisije ste spremembo sklepa dobilit tako na e-klop, kot tudi preko glavne pisarne, tako, da ste s sklepom seznanjeni. V kolikor pa kdo želi v pisni obliki sklep, pa ga lahko tudi na seji posredujemo.

Besedo dajem predstavnikom Ministrstva za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano. Dr. Jože Podgoršek, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani direktor, nekdanji direktor in predstavniki nadzornega sveta Družbe, torej vabljeni na to današnjo sejo. Naj najprej dodam, da sem vesel, da je ta seja sklicana, kajti tudi sam želim predvsem delovati v jasnem okviru delovanja, kar se tiče te Družbe, in pa predvsem v predvidljivem okviru tega delovanja. Naj dodam, da je bila en od mojih prvih nalog, ko sem pred 15 meseci postal minister, ravno naročilo forenzične preiskave oziroma pobuda nadzornemu svetu, naj poslovodstvu naroči forenzično preiskavo za delovanje te Družbe. Kajti vsi smo si želeli razčistiti situacijo, ki se je dogajala, v medijih, in sem zato, kot sem že dejal, vesel, da danes o tem lahko govorimo. Govorili smo tudi že na Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v tem Državnem zboru. Ravno tako o tem poročilu te Družbe.

Pa vendarle mi dovolite samo nekaj datumskih dejstev. Nadzorni svet je 5. 11. 2020 Družbi naročilo, naj izvede postopke javnega naročila za izvedbo forenzične preiskave za obdobje od 1. 7. 2016, torej od ustanovitve družbe, do 30. 9. 2020, kar je bilo že povedano. Pri tem je nadzorni svet naročil Družbi, da naj ta forenzični pregled obsega: pregled poslovanja Družbe, pregled finančnega poslovanja Družbe, pregled vseh pogodb, vezanih na sečno in spravilo lesa, gozdno-gojitvena dela in prevoze gozdno-lesnih sortimentov, pregled postopkov javnega naročanja, pregled sklenjenih pogodb v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, pregled organizacije in izvajanja odločb o sečni in spravilu gozdno-lesnih sortimentov ter izvajanje gozdno-gojitvenih del ter celovit pregled izvajanja investicij v Družbi.

11. 11. 2020 je bilo javno naročilo objavljeno.

1. 12. 2020 je bila podpisana pogodba z izbranim izvajalcem, družbo Ernst&Young.

20. 1. 2021 tudi poslovodstvo obvesti nadzorni svet o izbrani družbi in 2. 3. 2021 Družba izdela prvo poročilo z naslovom Pregled poslovanja Družbe SiDG d.o.o.

Nadzorni svet se je s poročilom seznanil sredi aprila, 15. 4., in predlagalo, naložilo revizijski družbi tudi izdelavo dodatka k Poročilu o poslovanju Družbe, kar je Družba tudi naredila. In 15. 5. na zahtevo nadzornega sveta je podjetje Ernst&Young izdelalo dodatek k Poročilu o poslovanju Družbe.

S samim, samo sekundo.

Poročilo smo obravnavali tudi na Vladi v vlogi skupščine, in sicer se je 16. 9. Vlada v vlogi skupščine Družbe SiDG d.o.o. seznanila z navedenim dokumentom. Poslovodstvu Družbe je naložila, da v roku enega meseca pripravi in posreduje terminsko opredeljen načrt odprave v poročilu ugotovljenih tveganj, ter zdaj tudi dvakrat letno poroča, o realizaciji načrta odprave teh tveganj. Poslovodstvo Družbe SiDG d.o.o. je ponovno Vladi v vlogi skupščine Družbe SiDG d.o.o. posredovalo načrt izpolnjevanja priporočil in dokument Spremljanje izvajanja načrta realizacije priporočil. In Vlada se je v vlogi skupščine z obema dokumentoma seznanila 18. 11. 2021.

Te datumi, zakaj izpostavljam te datume. Zato ker, kot ste uvodoma predlagatelji že omenili, samo izvajanje forenzične preiskave je potekalo relativno hitro. In od, tudi moje pobude v vlogi ministra, in verjetno je bilo to ena mojih prvih nalog v vlogi ministra, ko sem sredi oktobra prevzel to ministrstvo, naročilo ravno te forenzične preiskave. Torej, kadarkoli pred mojim prihodom na to ministrstvo, bi lahko v relativno kratkem času naročili nadzornemu svetu izvedbo tega forenzičnega poročila in pridobili podatke o delovanju Družbe in se na podlagi tega potem odločali tudi o morebitni menjavi vodstva. Forenzični pregled je potekal izjemno hitro učinkovito in je bi dobra podlaga za kakršnokoli nadaljnje odločanje.

Naj dodam, da je bilo Družbi na podlagi forenzičnega pregleda podano 42 priporočil. Podrobnosti kasneje. Verjetno bodo predstavniki družbe Ernst&Young podali podrobnosti. Za vseh 42 priporočil je Družba pripravila načrt realizacije teh priporočil in ob sprejemanju na Vladi smo pri poročilu sprejemanja izvajanja načrta realizacije pri poročilu ugotovili, da je Družba že v celoti izpolnila 13 priporočil, 5 priporočil večinoma ali delno je že izpolnjenih, in o vseh nadaljnjih priporočilih, pa kot že rečeno, bo Družba poročala dvakrat letno.

Samo par stavkov o bistvenih ugotovitvah, ki še niso podrobnosti. Gre za ugotovitve, ki jih lahko strnemo v štiri sklope. Glede korporativnega upravljanja, glede investicij Družbe SiDG d.o.o., glede izvajanja odločb Zavoda za gozdove Slovenije in pogodb z izvajalci in glede na javna naročila.

Sam, kot pristojni minister, ki o nekem delu tudi, ja, pristojen minister tudi za področje gozdarstva, ki po zakonu naše ministrstvo spremlja delovanje Družbe, danes lahko ugotavljam, da so priporočila, ki smo jih dobili, izjemno pomembna, vendarle pa ne nakazujejo na, po mojem poznavanju materije, na resno oškodovanje Družbe, ki bi lahko usodno vplivalo na nadaljnje delovanje te Družbe.

Naj pa dodam, da v Družbi ravno zaradi razjasnitve situacije še vedno poteka pregled Računskega sodišča, in sicer za učinkovitost Družbe od 1. 1. 2019 do 30. 6. 2020. Postopek še poteka in nimamo še niti predhodnega mnenja oziroma osnutka poročila, tako da o tem je še prezgodaj o zaključkih Računskega sodišča je še prezgodaj kakor koli ugibati. In ravno tako lahko poudarim, da za nekatere sume morebitnih kraj ali kaj podobnih kaznivih dejanj, potekajo tu še vedno nekatere kriminalistične preiskave, še tudi niso končane.

Naj pa dodam še, ob zaključku stavek, da sem ob imenovanju potem poslovodstva s polnim mandatom, tudi od direktorja in od vodstva Družbe, pričakoval, da bodo v najkrajšem možnem času vzpostavili sistem notranjih kontrol in procesov za obvladovanje tveganj, zlasti v duhu gospodarjenja, sečnje, prodaje gozdno-lesnih sortimentov, torej pri tem najbolj bistvenem in tudi, verjetno najbolj rizičnem delu poslovanja te družbe. In danes lahko zagotovim, da Družba je vzpostavila te sisteme notranjih kontrol in procesov, tudi na podlagi izhodišč, ki jih je pripravila družba Ernst&Young pri tem forenzičnem pregledu.

Zato bomo tudi v nadaljevanju podrobno spremljali delovanje te Družbe, ravno zaradi tega, da ne bi prihajalo do podobnih klevetanj, kot se je to dogajalo v preteklosti, kajti vsako namigovanje na nečednosti delovanja Družbe brez jasnih dejstev, je za družbo škodljivo. Ker meče slabo luč na delovanje te Družbe, zgolj zaradi nekaterih ugibanj. In zato kot minister tudi vedno prisegam, in tudi tisti, ki me verjetno poznate pri mojem delu, prisegam na dejstva, na podatke in na podlagi tega potem želim tudi ukrepati, v kolikor je potrebno. Hvala lepa.

Hvala lepa gospod minister.

Želi besedo glavni direktor Družbe SiDG d.o.o., mag. Robert Tomazin? (Ne.)

Želi besedo namestnica, predsednica nadzornega sveta? (Tudi ne.)

Želi besedo še kdo od vabljenih? Gospod Zlatko Ficko, nekdanji direktor Družbe SiDG d.o.o., izvolite.

Hvala za besedo.

Naj se v uvodu zahvalim za vabilo, ki ste mi ga poslali za udeležbo na tej seji.

V začetku bi želel eno stvar opozoriti, in sicer, da kot sodelujoči na tej razpravi težko sodelujem glede na to, da nisem imel vpogleda v to forenzično poročilo. Gre pa za postopek, gre za poslovno skrivnost in seveda vsebine ne poznam.

Druga stvar, tudi nisem bil povabljen na kakršenkoli razgovor v času poteka same forenzične preiskave, da bi lahko tudi svoja videnja, ali pa pojasnila na določena vprašanja dal. Očitno pač ni bilo potrebe.

Poročilo, ki je danes obravnavano, je časovno oddaljeno, saj je bilo zaključeno tam 1. 3. lanskega leta. In zato je pobuda Stranke SAB edina prava pot, da se tudi te stvari, za…, za nazaj tudi razčistijo.

Jaz sem ponosen na opravljeno delo in dosežene rezultate Družbe v obdobju od leta 2016 do 2020, ko sem Družbo vodil kot glavni direktor in kot pooblaščenec vlade. Rezultati, ki so jih dosegli, so enkratni in neponovljivi, in so rezultati timskega dela vseh zaposlenih. To ni bil zgolj Zlatko Ficko, ampak to je bila ekipa, ki je te rezultate tudi dosegla. Gre za čas, ko smo se ustanovili in smo na nek način kot nebogljen novorojenec morali se spopadati s posledicami naravnih nesreč žledoloma, vetroloma in lubadarja. Gre za nesreče, ki so v tistem obdobju prizadele naše gozdove. Mi smo v tem obdobju, in še pozneje, uspeli sanirati vse te posledice naravnih ujm. Toda bolj, kot naravne nesreče, lahko gozd prizadene človek. Človek lahko s svojim ravnanjem prizadene in ohromi tako gozdove, kot Družbo, ki opravlja z gozdovi. Razlog je v pohlepu po funkcijah, denarju in vplivu. In to se je zgodilo v Družbi Slovenski državni gozdovi d.o.o.

Še enkrat naj povem v tem uvodu, da posledic in zdaj izsledkov forenzike ne poznam, vem le tisto, kar so poklicani pojasnjevali prek državnih in lokalnih medijev. Sicer pa tisto, kar je znano, kar povem, so izsledki forenzike zame pričakovani. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Želi besedo kdo od članic, članov Komisije?

Ne. Ja, potem pa pejmo po vrstnem redu: najprej gospa Violeta Tomić, gospod Jože Lenart, mag. Alenka Bratušek. Še kdo? Ne.

Gospa Tomić, izvolite.

Najlepša hvala.

Jaz sem se kot članica Odbora za kmetijstvo ukvarjala s slovenskimi državnimi gozdovi in Zakonom o slovenskih narodnih gozdovih od leta 2016, ko smo v bistvu potrdili sklep, da se ustanovi državna firma SiDG d.o.o. Takrat smo že opozarjali na možne probleme in zlorabe znotraj tega, predvsem na prehod iz koncesionarskega sistema v državni in tako naprej. Nekateri naši predlogi niso bili sprejeti, in mislim, da bi bilo lažje, tudi gospodu Ficku, ki ima občutek, da smo ga mogoče po krivici obtožili česa, kakor tudi reviziji, če bi takrat bili sprejeti nekateri predlogi Levice, ki so pričakovali malo večji nadzor že v štartu, in večjo udeležitev tudi delavcev pri upravljanju.

Predvsem česa ne razumem je, zakaj mi poslanci, naj bi razpravljali o forenzičnem poročilu. Mislim, čemu? Pa bom razložila, zakaj sem mi zdi vse skupaj zelo čudno. Stranka SAB je vložila to, ta sklic seje iz meni popolnoma neznanih razlogov, kajti še nikoli se ni zgodilo, da bi mi poslanci morali komentirati neko revizijsko poročilo, ki je, pač strokovno delo. In kar je ugotovila, tudi ni stvar javnosti. Se pravi, da tudi o tem ne moremo tukaj razpravljati. Tako, da ocenjujem, da je ta seja tega odbora res en velik absurd.

Kolikor smo slišali, da je revizija ugotovila kar nekaj nepravilnosti, tudi mi smo vedno na odboru opozarjali na te nepravilnosti. Dala je kar 42 priporočil za izboljšave, in to veste, sploh ni malo. Sklicatelj je rekel, da je gospa Pivčeva, kot predsednica DeSUS naložila tole preiskavo, in ne drži. Pač ne drži, zato ker smo mi na Odboru za kmetijstvo takrat zahtevali in sklenili, da mora biti revizija in revizijsko poročilo, ker je bilo ogromno stvari zelo čudnih, netransparentnih, v medijih so se širile različne govorice. In od kod naj poslanec ve, kaj je, kaj ni, če se te stvari ne razčistijo. Vodstva podjetja pa je ugotovilo, da ni razlogov za kazenski pregon. OK.

Komu naj zdaj koristi ta sklep, da smo pa zdaj, prvi sklep je bil, da je revizija, ki je poslovna skrivnost, ni ugotovila oškodovanja Družbe. Komu to koristi? Dobro, spremenili smo ga v seznanitveni, to me zelo veseli.

Tudi zahteva za sklic je popolnoma čudna. Naslov seje je Domnevno oškodovanje družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. In potem vsebina tega sklica povzame, kako smo vzpostavljali SiDG, pa da so bili apetiti različnih političnih strank prisotni od samega začetka in tako naprej, kako sta ministrica Pivec in Počivalšek domnevno napadala bivše vodstvo SiDG in tako naprej.

Dejstvo je, da je gozd kmetova banka. Vedno so naši stari starši tako govorili. Gozd, državni gozd pa je državna banka. In tako se je treba obnašati do njega. Pač, ni last trenutne uprave, ampak se z državnim premoženje mora ravnati odgovorno. In seveda je stranka DeSUS bila v vseh vladah, kjer je nekje svoje kadre postavljala na pozicije, kjer so lahko upravljali z državnim premoženjem. Kako so upravljali, pa je precej druga stvar.

Treba je spomniti na to, kar smo naslavljali tekom Odbora za kmetijstvo ves ta čas. In, tudi bistveni del, na katerega se ta revizija nanaša, je bil direktor gospod Zlatko Ficko, ki je zelo neposrečeno izjavo ob svojem imenovanju dal, da zdaj je pa on prišel v nebesa. In seveda, če dobiš več kot deset milijonov namenskih sredstev in pričakuješ, da ti nihče ne bo gledal pod prste, so res verjetno kar nebesa.

In, kako je že rekel danes? Rekel je: »Rezultati so enkratni in neponovljivi.« S tem se definitivno ne bom strinjala. So pa neponovljivi, verjamem, ja, seveda vsako drugo vodstvo bo verjetno naredila drugače. Upam, da boljše.

Na SiDG se to ni najboljše končalo in se ni ravno proslavil z vodenjem SiDG, to je moje mnenje. In dovolite mi, ker od 2016 spremljam to zgodbo, in ni zgodba o uspehu.

Naj spomnim, recimo na to, kako je gospod Ficko na mesto vodje prodaje postavil človeka, ki se je v tistem času hkrati še vedno predstavljal kot predsednik interesnega združenja zasebnih podjetij, ki so po eni strani konkurenca SiDG, po drugi strani pa jih je SiDG najemal za zunanje izvajalce. O tem smo govorili na Odboru za kmetijstvo. Pred tem je bil ta isti gospod vodstveni kader pri enem od bivših koncesionarjev GG Postojna, ki se je proslavil s hčerinsko sužnjelastniško družbo Marof Trade. Verjamem, da ste vsi brali, kaj se je dogajalo v Marof Tradu, in to res ni zgodba o uspehu, in si ne bi želeli česa takega, da se sploh kdaj ponovi in zgodi, ker je sramota za to, kako se dela z delavci, in sramota za poslovanje. Na to sem jaz opozorila pri obravnavi prvega letnega poročila o delu SiDG d.o.o., že v prejšnjem mandatu je to bilo, se pravi, zdaj že skoraj 4 leta nazaj. In ta oseba, ta vodja prodaje je takrat sedela ob gospodu Ficku v dvorani. In dejstvom, ki sem jih tam navajala, nihče takrat ni oporekel. Ne ta gospod, ne gospod direktor Ficko. Ampak mesec dni pozneje pa smo dobili dopis, da je ta oseba že par mesecev pred tem, ko je nastopila službo v SiDG, odstopila s funkcije predsednika upravnega odbora Združenja gozdarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije. Ampak takrat, ko smo imeli sejo, tega niso vedeli, vpleteni.

Potem so bile pa tukaj še zgodbe z gradnjo poslovne stavbe. Tudi o tem smo se pogovarjali na Odboru za kmetijstvo. Zgodbe o tem, kako so prijatelji dobivali posle za delo v državnih gozdovih, zgodbe o zaposlovanju nekih maserk in podobno. Tega pač ne moremo preverjati, ampak to so vse, podatki, ki smo jih brali v časopisih. In vemo, da se Družba niti približno ni razvijala tako, kot bi se morala. Takrat vem, da je bila ocena nove poslovne stavbe, ki naj bi jo gospod Ficko gradil, za cca. 5 milijonov evrov. In takrat sem dala prispodobo, da je to tako, kot da bi država ustanovila ribiško firmo, in bi ta ribiška firma z vložkom države najprej postavila vilo ob morju, pozabila bi pa nabaviti koče, mreže, hladilnica. Popolnoma ista zgodba. In takrat je bila vladna ocena iz Predloga zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, bom prebrala in citirala: »Ocenjujemo, da bi Družba, glede na trenutne potrebe in stanje slovenskih državnih gozdov potrebovala 2 žična žerjava, 4 kompozicije za strojno sečnjo, 15 traktorjev in 20 kamionov za transport lesa. Celoten strošek potrebne mehanizacije znaša okvirno 10.000.500. Teh 10,5 milijona je bil tudi del stvarnega vložka države v to družbo. Ampak konec leta 2018, dve leti po ustanovitvi firme, pa je SiDG d.o.o., se lahko pohvali z 1 kompletom za strojno sečnjo, 1 žičnico za spravilo, 3 zgibne traktorje, 5 prilagojenih kmetijskih traktorjev in 13 kamionov. In ko smo brali v letnem poročilu leta 2020, je imel pa konec leta 2020, 1 komplet za strojno sečnjo, 6 zgibnikov, 12 traktorjev, 14 kamionov z dvigalom in 4 vlačilce. Zelo veliko lepih poslovnih avtomobilov in načrt za gradnjo poslovne vile. Poglejte, in te opreme ni bilo. Denar pa se je zapravljal. Denar, ki ga je Vlada dala, ampak točno za določen namen vzpostavitve firme. In takrat je Vlada SiDG d.o.o. naložila, da do leta 2021 doseže med 15 in 20 % lastne proizvodnje, kar je v bistvu sramotno malo, in samo kaže na to, da so državni gozdovi tudi v novem sistemu še vedno bili v rokah koncesionarjev. 20 % lastne sečnje za firmo, ki upravlja z državnimi gozdovi.

Ampak glejte ga zlomka, v poročilo smo lahko brali, da je konec leta 2020 SiDG d.o.o. mukoma dosegel 11 %, in še za to smo morali težiti čisto na vsakem letnem poročilu, ki so ga prinesli na Odbor za kmetijstvo.

Skratka, delo, od začetka ustanovitve SiDG d.o.o. leta 2016, pa vse do leta 2021, je popolna katastrofa. In ne vem, čemu zdaj sedimo tukaj, da bomo kaj, prali gospoda Ficka, ki je zdaj iz DeSUS, baje, par avtobusov pripeljal v SAB. Želite, da zdaj pa gospod Ficko je čist in bo kandidiral lahko za kakšno ministrsko funkcijo. Mislim, res, oprostite, ampak tukaj ne glede na to, v kateri koaliciji kdo sedi, opoziciji, moramo biti pošteni. In kar me skrbi najbolj je, da se s tem kaže modus operandi stranke, ki je ta sklic predlagala. Se pravi, oh, če je pa naš, ga pa ne smemo in ga moramo braniti. Do svojih morate najprej zahtevati poštenost, načelnost in pošteno delo.

In to je to, kar sem imela za povedati. Jaz pač ne morem podpirati sklepov. Lahko se seznanimo, lahko tukaj sedimo. V bistvu je sklic popolnoma brezpredmeten, nima nobenih posledic za javne finance, nima posledic za SiDG d.o.o. Skratka, drugi razlog je ta, da je poročilo tajno, da razen, pač poslancev, itak ni mogel videti nihče. In mi poslanci nismo izvedenci za prebiranje forenzičnih poročil. In to res ni, nismo tudi sodniki. Ta odbor ni sodni svet, ki bi sodil na podlagi nekih dokazov o tem, ali je bila SiDG d.o.o. oškodovana ali ne, in KNJF ni sodišče. In, tretji pa razlog, ker ne morem podpreti tega, je pa ta, da ta sklep lahko služi samo kot nek alibi za bivše poslovodstvo in za bivšega člana DeSUS in sedanjega člana Stranke Alenke Bratušek in meni se zdi res, da tukaj sedimo popolnoma brez smisla.

Dejstva pa govorijo, da je Slovenski državni gozdovi d.o.o. niso poslovali tako, kot bi morali, in to je dejstvo. In verjemite, ne glede na to, kdo bo direktor Slovenskih državnih gozdov d.o.o. Tukaj sedi zdaj aktualni. Mu bomo ravno tako gledali pod prste, dokler bo možno in dokler bom sploh imela čast sedeti v poslanskih klopeh, kajti treba je biti dejansko načelen in pošten, predvsem z upravljanjem državnega premoženja. Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Besedo ste želeli mag. Rajh, prej pa dovolite meni samo dva stavka.

Moram opomniti kolegico poslanko, gospod Rajh ni rekel, da je forenzično poročilo naročila gospa Pivec. Tudi minister je potrdil, da je bila pobuda Ministrstva v oktobru, ko je sam zasedel to mesto, da nadzorni svet pozove Družbo oziroma objavi javno naročilo.

Kar se pa tiče vašega komentarja glede seje in pa vsebine, pa lahko komentiram glede pristojnosti Komisije. Vsekakor vsebina spada v pristojnost Komisije za nadzor javnih financ, saj se nanaša na racionalnost poslovanja javnega podjetja, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija. Toliko.

Mag. Rajh, izvolite.

Hvala lepa.

Jaz mislim, da je potreben en manjši odziv na to, kar je kolegica Tomić izjavila. Komisija za nadzor javnih financ mora nadzirati poslovanje državnih podjetij in tudi se odzvati, če obstajajo tveganja za kakršne koli nepravilnosti. In tudi sam minister je povedal, da je bilo izrečenih ogromno klevetanj. In tudi vaša razprava temelji na klevetanjih v medijih bivše ministrice za kmetijstvo. Sam minister je povedal, da forenzična preiskava ni ugotovila očitanih nepravilnosti. Še enkrat poudarjam, forenzična preiskava ni ugotovila očitanih nepravilnosti in je minister sam povedal, da je potrebno, da bi morala takratna ministrica, namesto da bi klevetala po časopisih in medijih, najprej naročiti forenzično raziskavo, na podlagi te, ukrepati. Forenzična raziskava je po besedah ministra, torej državnega sekretarja pač podala štiri sklope priporočil za izboljšanje poslovanja, in to je vse. To je vse. In mislim, da je odgovornost Državnega zbora, še posebej pa poslancev, da ne razpravljajo na podlagi klevetanj, obrekovanj, nepreverjenih medijskih člankov, mislim, da je to pravilen način. Diskreditacije, obrekovanja na podlagi nepreverjenih dejstev pa niso prava pot, in jih seveda mi tudi zavračamo.

Jaz se lahko strinjam in se strinjam, gozdovi so banka vsakega kmeta, in tudi države, zato je treba s tem ravnati preudarno, premišljeno in racionalno. Vsekakor pa nobene razprave ne smemo voditi na podlagi obrekovanj, ki so očitno posledica notranjih sporov v bivši neki skupnosti. Hvala lepa.