Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Pričenjam 37. nujno sejo Odbora za pravosodje. V začetku seje vas naprošam, da tekom celotne seje vzdržujete in spoštujete predpisano medsebojno razdaljo ter nosite zaščitno masko. Prav tako članice in člane odbora prosim, da preverite tudi ali imate s seboj svoje prenosne identifikacijske kartice za glasovanje. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: Predrag Baković ter dr. Matej T. Vatovec. Na tej seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastilom sodelujejo Edvard Pavlič s PS LMŠ, ki nadomešča gospoda Rudija Medveda ter Monika Gregorčič iz kvote Konkretno.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na OBRAVNAVO ZAHTEVE VIŠJEGA SODIŠČA V MARIBORU ZA OCENO USTAVNOSTI TRETJEGA ODSTAVKA 169. ČLENA ZAKONA O IZVRŽBI O ZAVAROVANJU, ki jo bomo obravnavali na podlagi drugega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora. Na voljo imamo naslednje gradivo, zahtevo z dne 6. 9. 2021, mnenje Zakonodajno-pravne službe z 20. 1. 2022 in mnenje Vlade z 14. 10. 2021. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni Zakonodajno-pravna služba in Ministrstvo za pravosodje. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe. Želi, besedo ima mag. Maja Briški. Izvolite.

Predsednik, hvala za besedo. Na podlagi 13. člena Zakona o Državnem zboru in 1. odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora je Zakonodajno-pravna služba pripravila mnenje k omenjeni zahtevi in zdaj jaz bi ga mogoče predstavila čisto na kratko, glede na to, da je mnenje precej obširno in ste ga tudi vsi prejeli že v pisni obliki. Višje sodišče v Mariboru je na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču s sklepom prekinilo pritožbeni postopek v izvršilni zadevi do odločitve Ustavnega sodišča in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti tretjega odstavka 169. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Predlaga, da Ustavno sodišče navedeno določbo v delu, da zoper sklep ni pritožbe razveljavi iz razloga neskladnosti z Ustavo Republike Slovenije. Vlagatelj zahteve namreč meni, da ureditev iz tretjega odstavka 169. člena Zakona v delu, ki dolžniku odvzema pravico do pritožbe prekomerno posega v njegovo ustavno pravico do pravnega sredstva iz 25. člena ustave. Zakonodajno-pravna služba meni, da ureditev iz 3. odstavka 169. člena ni v neskladju z Ustavo, saj ne predstavlja posega v dolžnikov pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave in jo je treba obravnavati v povezavi z drugimi ustavnimi pravicami, zlasti s pravico do učinkovitega sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave, ki v skladu z načeli pravne države iz 2. člena Ustave zagotavlja izvrševanje pravnomočnih sodnih odločb. Posebno pravno sredstvo, ki ga omogoča zakon je že sama pravica dolžnika, da lahko na podlagi prvega odstavka 169. člena tega zakona predlaga drugo izvršilno sredstvo ali drugo nepremičnino, ki jo dolžnik lahko uveljavlja v 8 dneh po vročitvi sklepa o izvršbi skladno s sodno prakso pa lahko še naknadno po ugotovitvi vrednosti nepremičnine do oprave naroka za prodajo stvari, sodna praksa pa dopušča tudi ugovore zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupca. Po našem mnenju dodatna presoja višjega sodišča niti ni potrebna, saj ureditev v zakonu z vgrajenimi še dodatnimi varovalkami v postopku izvršbe zagotavlja ustrezno pravno varstvo nepremičnine, ki dolžnikov dom v smislu ustavno sodnega varstva dolžnika v postopku izvršbe. Tukaj bi mogoče samo še omenila, da je bil ta osnovni zakon že večkrat noveliran in še posebej sta pomembni noveli iz leta 2018, ko je šlo za uresničitev odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Vaskrsić proti Sloveniji, kjer so bile vgrajene v zakonsko materijo še dodatne določbe, ki varujejo dolžnikov položaj. Zadnja novela pa je bila sprejeta leta 2021, ki prav tako zagotavlja še dodatno varovanje dolžnikovega položaja v primeru izvršbe na njegovo nepremičnino, ki je njegov dom. Glede na vse navedeno Zakonodajno-pravna služba meni, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z ustavo. Hvala.

Hvala lepa. Besedo dajem predstavniku vlade, ministru za pravosodje Marjanu Dikaučiču, za obrazložitev mnenja vlade. Izvolite.

Spoštovani, hvala za besedo. Višje sodišče v Mariboru je prekinilo postopek izvršbe in zahtevalo presojo ustavnosti tretjega odstavka 169. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, saj meni, da navedena določba v delu v katerem izključuje možnost pritožbe prekomerno posega v dolžnikov ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva. Tako, kot zakonodajno pravna služba Državnega zbora tudi Vlada Republike Slovenije meni, da je zahteva za oceno ustavnosti neutemeljena in pa da veljavna ureditev tretjega odstavka 169. člena ZIS ni v neskladju z Ustavo. Dolžnik lahko namreč v skladu z prvim odstavkom 169. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju predlaga, da naj sodišče namesto izvršbe na nepremičnine dovoli drugo sredstvo izvršbe ali pa naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini, kot je bila določena v samem sklepu o izvršbi. Tretji odstavek 169. člena v izpodbijanem delu tudi določa zoper sklep, ki ga sodišče po določenem postopku izda o navedenem dolžnikovem predlogu ni pritožbe. Ustavno sodišče je že presodilo, da v izvršilnem pravu, drugače kot v materialnem civilnem pravu ne gre za to, da bi moral zakon pri vsebinski ureditvi tega pravnega področja zagotoviti ravnovesje položajev stran. Namen izvršilnega postopka je, skladno seveda za ustavno zahtevo po učinkovitosti pravice do sodnega varstva, zagotoviti, to izpolnitev obveznosti, ki praviloma izhaja iz pravnomočne sodbe. Glede na to, pa je nujno, da mora zakon prvenstveno upoštevati interes upnika, da se zagotovi učinkovitost izvršbe in s tem dokončna uresničitev upnikove ustavne pravice do sodnega varstva. V postopku izvršbe mora sodišče postopati hitro, na podlagi vlog in tudi drugih pisanj, narok pa, kot vemo, opravi le izjemoma. Izvršba mora biti učinkovita in opravljena brez zavlačevanja. Zaradi drugačne narave postopka in pa nesimetričnega položaja strank se tako same odločitve sodišča, kot tudi pravna sredstva v izvršilnem postopku močno razlikujejo od pravnih sredstev v pravdnem postopku. Vlada meni, da je z veljavno ureditvijo varstvo dolžnika, ki izhaja iz ustavnega načela socialne države tudi ustrezno zagotovljeno. V zvezi z opozorili vlagatelja v zahtevi za oceno ustavnosti o varstvu nepremičnine, ki je dolžnikov dom, pa je treba upoštevati tudi, da je bil ZIS z zadnjima dvema novelama dodatno dopolnjen z številnimi varovalkami ravno na tem področju. Tako z novelo ZIS-L v letu 2018, kakor tudi z zadnjo novelo ZIS-N v letu 2021. Konkretno gre pri noveli ZIS-L za določbe, ki omogočajo dodatno varstvo dolžnika v primerih, ko teče izvršilni postopek na nepremičnino, ki je torej dolžnikov dom zaradi izterjave očitno nesorazmerne terjatve. Novela ZIS-N pa je olajšala položaj dolžnika še v naslednji fazi postopka pri izvršbi za izpraznitev in pa izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je dolžnikov dom. Vlada meni, da je treba pravico do pravnega sredstva obravnavati skupaj z ostalimi ustavnimi procesnimi jamstvi, zlasti pa z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu brez nepotrebnega odlašanja in da ni treba dodatno vključevati presoje višjega sodišča za vse primere nepremičninske izvršbe ob tem, da zakon že zagotavlja osebno varstvo nepremičnine, ki predstavlja dolžnikov dom, tako v primerih, ko bi bilo izvršbo mogoče preprečiti zaradi razmeroma nizke vrednosti terjatve, kot tudi v nadaljnjih korakih izvršilnega postopka. Dejstvo, da zoper sklep o določitvi drugega sredstva izvršbe ni pritožbe tako ne predstavlja posega v dolžnikovo pravico do pravnega sredstva, saj dolžnikov predlog dovolitev drugega sredstva izvršbe že sam po sebi predstavlja posebno pravno sredstvo. Dolžnik lahko namreč navedeni predlog poleg tega v skladu s sodno prakso uveljavlja tudi še naknadno, do oprave naroka za prodajo stvari, sodna praksa pa tudi dopušča, da se tovrstni ugovori in pa tehtanje uveljavlja tudi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu. Veljavna ureditev, ki torej ne dopušča še samostojne pritožbe zoper sam sklep o določitvi drugega sredstva oziroma predmeta izvršbe ni v neskladju z ustavo, saj bi se s tem še dodatno podaljšalo in s tem poseglo v upnikovo ustavno pravico do sodnega varstva v fazi postopka v kateri še ne pride do unovčenja premoženja in s tem posledično še pred samim potencialnim prisilnim posegom v položaj dolžnika. Hvala.

Hvala lepa. Želi kdo od članic in članov obora razpravljati o mnenju Zakonodajno-pravne službe o navedeni pobudi? Želi, besedo ima mag. Dušan Verbič, izvolite.

Hvala lepa predsednik, vsem prisotnim prav lep pozdrav. Bom zelo kratek, vendar je prav za stavek ali dva. S strani predstavnice Zakonodajno-pravne službe in spoštovanega ministra je po vsebini ali vezano na vsebino bilo kar veliko povedanega in tudi prav, da je to povedano. Vendar bi samo izpostavil z enim stavkom tudi naslednje. Dejstvo je, da izvršilni postopek v tej konkretni zadevi ali pač v taki vsebini je izključno namenjen za zaščito upnikov in glede na to, da zakonodajno-pravna služba, ki je pripravila to mnenje, moram priznati, zelo pohvalno, predvsem v tem kontekstu, kajti tisti, ki smo prebrali to mnenje zakonodajno-pravne službe nesporno izhaja, da je zelo poglobljeno, obrazloženo in lahko rečem, glede na to tematiko marsikatera sodba v izvršilnih postopkih na posameznih sodiščih nima tako kvalitetne obrazložitve kot imamo pač s tem mnenjem. Ko človek prebira to mnenje se pa samo po sebi vsiljujenek pomislek kar se tiče vložitve tovrstne ustavne presoje. Nesporno je in tukaj ni nobenega nasprotovanja, da je to legitimna odločitev, v tem primeru Višje sodišče Maribor, je pa tista navezna okoliščina, ki sem jo prej vseeno navedel, preprosto tak predlog pa daje vtis, da je eventualno višje sodišče v taki konkretni zadevi nekako morda zasleduje tudi neko nepisano ali v ozadju zaščita dolžnika ne pa upnika. Zaradi tega sam imam določene pomisleke na tovrstne odločitve, kajti vemo, da se tovrstni postopki potem zavlačujejo in se čaka do odločitev Ustavnega sodišča, kar pa preprosto gre v popolno nasprotje v hitrem in učinkovitem sojenju predvsem v korist upnikov. Seveda podpiram tovrstno zadevo in hvala lepa.

Hvala tudi vam. Še kdo želi besedo? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Izvolite, postopkovno.

Hvala predsedujoči, pred odločanjem vas prosim za 40-minutno prekinitev v skladu s poslovnikom.

Na zahtevo PS LMŠ odrejam 40 minut pavze. Nadaljujemo ob 11.00 uri.

Nadaljujemo z 37. nujno sejo Odbora za pravosodje. Smo v fazi glasovanja. Zaključili smo razpravo in prehajamo na odločanje. Preden pa bomo odločili vas bi opozoril, da ste bili opozorjeni na spremembe glede ugotavljanja navzočnosti članic in članic delovnega telesa na sejah. O tem ste bili obveščeni 27. decembra 2021. Glasovanje na sejah delovnega telesa sedaj po novem poteka tako, da morate navzoči članice in člani obvezno pritisniti eno izmed treh tip na glasovalni napravi, torej za, proti ali x kvorum, sicer se šteje, da na sami seji niste navzoči. Želi morda kdo obrazložiti svoj glas. Ugotavljam, da ne. Na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednje mnenje in sicer »Odbor za pravosodje podpira Mnenje Zakonodajno-pravne službe v zahtevi Višjega sodišča v Mariboru za oceno ustavnosti tretjega odstavka 169. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.

Glasujemo. Glasovanje poteka. Ugotavljam, da nas je navzočih 8 članic in članov odbora.

Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlagano mnenje sprejeto.

Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo sprejeto mnenje vključno in poslal Zakonodajno-pravni službi, ki v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor za Ustavno sodišče. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

V nadaljevanju predlagam, da z vidika racionalnosti in glede na podobnost problematike in pretežno iste vabljene združimo obravnavo 2. in 3. točke dnevnega reda. Se s tem mojim predlogom strinjate? Ugotavljam, da se.

S tem prehajamo na 2. IN 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA ZAHTEVO ZA SKLIC NUJNE SEJE Z NASLOVOM »IZVAJANJE NAČELA PRAVNE DRŽAVE Z VIDIKA UČINKOVITOSTI, NEPRISTRANSKOTI IN NEODVISNOSTI PRAVOSODJA V REPUBLIKI SLOVENIJI ter PROBLEMATIKA TVEGANJA ZA ZNIŽANJE RAVNI ZAUPANJA JAVNOSTI V SODSTVO KOT POSLEDICA NEJASNOSTI V ZVEZI Z IZPOLNJEVANJE POGOJEV VRHOVNEGA SODNIKA BRANKA MASLEŠE ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE SODNIKA VRHOVNEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE. Zahteva PS SDS, NSi in SNS za sklic nujne seje Odbora za pravosodje iz dne 19. 1. 2022 je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem. Tretjo točko pa sem samo uvrstil, kot predsednik Odbora za pravosodje. Na sejo so bili s sklicem vabljeni v imenu predlagatelja poslanec mag. Branko Grims, Marjan Dikaučič, minister za pravosodje, mag. Damijan Florjančič, predsednik Vrhovnega sodišča, ki se je opravičil, Vladimir Horvat, predsednik Sodnega sveta, Drago Šketa, generalni državni tožilec, ki je prav tako opravičil. Dodatno so bili vabljeni na predlog PS SDS Aleksander Pevec, odvetnik in Jan Zobec, vrhovni sodnik.

Prehajamo na obravnavo predloga za sklic nujne seje in tretjo točko besedo dajem mag. Dejanu Kalohu, kot predstavniku predlagatelja 2. točke. Predsednik najlepša hvala za točko. Z moje strani najprej pozdrav spoštovanim kolegom, kolegicam, spoštovanim gostom, ki so bili omenjeni in seveda državljanom in državljankam, ki nas morebiti gledajo pred televizijskimi sprejemniki. Zdaj, na današnjem odboru za pravosodje imamo točko z naslovom IZVAJANJE NAČELA PRAVNE DRŽAVE Z VIDIKA UČINKOVITOSTI, NEPRISTRANSKOSTI, NEODVISNOST PRAVOSODJA V REPUBLIKI SLOVENIJI. Pozdravljam odločitev predsednika, da smo združili s 3. točko, se pravi s problematiko vrhovnega sodnika Branka Masleše. Dovolite mi, jaz bom zdaj to predstavitev uvodno probal čimbolj strniti, ker smo pač imeli zdaj že 40 minut zamika, predvsem zaradi spoštovanih gostov, ki imajo svoje obveznosti in nimajo tukaj verjetno ves dan časa na voljo. Čeprav se jim še enkrat zahvaljujem, da so res prišli v takem številu. Zdaj, jaz bi to uvodno predstavitev razdelil na tri sklope, učinkovitost sodstva v kontekstu doseganja časovnih standardov, reševanja zadev. Pod točko 2. nepristranskost in neodvisnost pravosodja na poudarku na notranji avtonomiji sodnikov, ter seveda problematika tveganja za znižanje ravni javnosti v sodstvu kot posledica nejasnosti, še vedno nejasnosti v zvezi z neizpolnjevanjem pogojev vrhovnega sodnika Branka Masleše za opravljanje funkcije sodnika vrhovnega sodišča. Naj zdaj takoj, uvodoma, izpostavim, da se seveda predvsem razumemo s spoštovanimi opozicijskimi poslanci, da ni vsaka kritika druge veje oblasti že tudi avtomatično nedopusten poseg, bog ne daj grožnja, v neodvisnosti druge, gre za čisto normalno razpravo. Zdaj ločenost oblasti tudi ne pomeni, da gre neko de facto izoliranost druge veje oblasti ampak seveda predpostavlja seveda neko sodelovanje, nek dialog in to bo tudi danes moja intenca, da se v nekem spoštljivem konstruktivnem dialogu pomenimo pač o topiki, ki izhaja iz naslova zahteve našega sklica. Zdaj, dovolite mi, da še vedno v tem uvodu izpostavim to zadnjo, 2020 EU justic scoreboard, ki primerja to stopnjo zaupanja posameznih držav članic v seveda …/nerazumljivo/… domače pravosodne sisteme. Zdaj nekaj statističnih podatkov, ki so pa na nek način nazorni, povedni. Slovenija je za Bolgarsko, Poljsko in Hrvaško še vedno 4. v Evropski uniji, po stroških za sodišča, kar predstavlja 0.45 % deleža bruto domačega proizvoda ter vrsto let tudi še vedno prva po številu sodnikov na 100.000 prebivalcev. Vedno imamo tu od 40 do 45 gravitira ta številka sodnikov na 100 tisoč prebivalcev. Ampak kljub temu ugotovitev, se pravi stroškovni segment in ta številčnost sodnikov v EU pa se nekako zdi, da k večjemu zaupanju državljanov v neodvisnost slovenskega pravosodja še vedno ne prispeva. Kar se tiče drugih držav Danske, Avstrije, Finske, Švedske imajo po prepričanju njihovih domačih državljanov najvišjo stopnjo neodvisnosti sodnega sistema v Evropski uniji, Slovenija je na dojemanju te stopnje še vedno precej na repu, na 20. mestu. Zanimiva pa je ta statistika, da takoj za Ciprom za to otoško državo je Slovenija v 89 % tista, kjer menijo, da je nizka stopnja neodvisnosti pravosodja, veste iz kod korenini, ne boste ali pa mogoče predvidevate, da je posledica vmešavanja politike, mešanja politične oblasti oziroma posameznih politiko. Vsaj tako EU justic scoreboard. Zdaj, to je sicer moj medklic, to ni zdaj iz tega justic scoreboard-a, ob lanski 30. obletnici naše spoštovane matere domovine Republike Slovenije lahko vendarle ugotovimo, da leva politična opcija bila na oblasti 23 let, ker zdaj v odstotkih pomeni 77 % vsega časa, ta desnosredinska politična opcija pa 7 let, kar znaša 23 % vsega tega časa v naši samostojni Sloveniji. En medklic, ki se mi je zdel na mestu. Zdaj na nazaj k temu justic scoreboard-u za 2020, jaz eno verjamem kot pozitiven človek, da obstaja neka svetla luč na koncu tega, še vedno rečemo temnega sodnega tunela z upanjem Slovencem, malo po malo vendarle raste, se minimalno popravlja od leta 2016 konkretno se zaupanje v pravosodni sistem dvignilo res da v veliki večini evropskih držav, v 20 državah, Sloveniji se je dvignilo v zadnjih štirih letih za 12 odstotnih točk. Pa vendarle ne glede na dvig teh odstotnih točk v smislu neodvisnosti sodnikov pa naš sistem pod postavko »zelo dober« ocenjuje zgolj 3% vprašanih, za dobrega 39 % procentov vprašanih, za dokaj slabega 31 % vprašanih in za zelo slabega 15 % sodelujočih, 12 % pa je v raziskavi takih, ki pač ne vedo kako formulirati odgovore oziroma ne vedo kako oceniti neodvisnost naših sodišč. Meni se osebno, še ni sicer v zahtevi za sklic, ampak ko sem gledal ta scoreboard se mi je zdel razdelek na strani 41 poročila še posebno pomenljiv, namreč imenuje se delež stalnega usposabljanja sodnikov v različnih vrstah veščin. Zdaj, Maša kaj lahko do konca ali zdaj želiš. Hvala predsednik, tam so štiri veščine opredeljene. Sodništvo, IT veščine, vodenje sodišč in sodniška etika. Zdaj verjeli ali ne Slovenija spada med 9 držav, ki po justic scoreboard-u 2022 v veščini vodenja sodišč in pa sodniške etike teh dveh parametrov sploh ne zaznava. Niti v procentu možnosti, se pravi med svojimi rednimi veščinami usposabljanja tega sploh ni. Vsaj tako izhaja iz tega poročila. Zdaj, zaskrbljujoča pa ostaja tudi statistično dejstvo iz našega letnega poročila o učinkovitosti in neodvisnosti oziroma uspešnosti sodišč za leto 2020, da na slovenskih sodiščih kljub zmanjšanemu pripadu novih zadev še vedno prihaja do sodnih zaostankov. Mi smo jih nekaj navedli v naši zahtevi za sklic. Ne bom jih zdaj podrobno opredeljeval, vsak ve od članov pravosodja, o čem govorim, zdaj kar se pa tiče neposredne povezave z nepristranskostjo in neodvisnostjo pravosodja. Ravno na poudarku na notranji avtonomiji sodnikov, to bi zdaj rad malo bolj elaboliral, ker se mi zdi ta drugi sklop, ki ga bomo danes obravnavali združen s tisto tretjo problematiko. Koliko so dejansko naši slovenski sodniki neodvisni pri svojem odločanju, kakšna je njihova soodvisnost ali pa neodvisnost napram sodniškim šefom? Tukaj mislim, da je tudi vprašanje na mestu. Zdaj, ne bom sicer zelo podrobno, pa vendarle, to so vse bili medijski primeri. Gre za ta medsebojna razmerja in kot sem prej omenil, ravno tisto politično konutacijo. Mi imamo tukaj v Ljubljani okrožno sodišče, kjer je aktualni predsednik Višjega sodišča, gospod Pogačnik, on je imel že recimo pred dvema desetletjema zamrznjen sodniški mandat. Takrat vemo, da je delal pri ministru takratnem Bandlju iz kvote LDS kot funkcionar na vrhu kriminalistične službe. Se pravi ta preplet, pa vračanje s politike v sodno vejo oblasti je pri nas neka stalnica. Zdaj, jaz bi samo na nekaj res takih primerov spomnil, ki so se zgodili v zadnjih, recimo časovno dobi dveh let. So medijsko znani, so bili tudi obravnavani na Sodnem svetu, zato verjamem, da bomo od gospod Hrovata tudi dobili kakšne polnokrvne odgovore na to temo.

Zdaj, naj začnem s to ljubljansko okrožno sodnico Ano Testen, kar z ustno odredbo, z ustno odredbo je bila kazensko premeščena na sodišče v Kamnik. Vzeti so ji bili vsi spisi. Zdaj, takrat jaz vem, da je to sodnica sama prerazporeditev, kazensko, izpodbijala na ljubljanskem višjem sodišču. Prvič s pritožbo ni bila uspešna, je pa bila v drugo uspešna, po mojem tudi zaradi intervencije Sodnega sveta, zaradi njihove dobre argumentacije, ker je pač zavzela neko kritično stališče do tega dejanja predsednika Okrožnega sodišča in jaz mislim, da je bila vaša dikcija, da je pravno dejansko ustavno nedopustno, da predsedniki sodišč kazensko razporedijo na druga sodišča. Potem je bil tudi postopek za zahtevo ustavnosti. Ne vem, kaj se je s tistim sicer zgodilo.

Potem, naj se premaknem k naslednjemu primeru, se pravi, tudi medijski primeri, mislim, da je bil letos v tedniku Demokracija, pa v nekih drugih medijih še omenjen. Se pravi, spet predsednik Okrožnega sodišča Pogačnik in sodnica Turukova. Ker naj bi ta spoštovana sodnica, gre spet za neki preplet poklicnih in medosebnih razmerij, kjer je namesto običajnega pripora se odločila, pa je šlo tam za kaznivo dejanje ogroženega ropa, se je odločila za hišni pripor. Naj bi to celo bil neki ožji sorodnik predsednika okrožnega sodišča. Zdaj, jaz ne vem, če se je že do zdaj zgodil kakšen pregled predmetnega spisa, kjer bi se dejansko ugotavljalo ali je ta gospa sodnica, glede na takšno, res šlamastiko, po moji oceni, še sploh primerna za sodnico. Ampak zgodilo se je nasprotno. Gospa Turukova, kolikor smo videli, je potem bila na nek način diametralno nasprotno Testenove nagrajena, se pravi za dve leti je bila prestavljena na specializirani oddelek okrožnega sodišča. Potem so ta dogovor še podaljšali za dve leti brez vsakršnega izpisa, vsaj kakor sledi iz poročanja medijev. Zdaj, če ta medijska navajanja držijo je po moji oceni gospod Pogačnik storil zelo hudo zlorabo svojega položaja, svoje predsedniške funkcije za privilegirano, po drugi strani, obravnavo svojega sina. Tako, da upam, da bo še kdo vzel pod drobnogled od pristojnih.

Želim še povedati en realen primer, ki pa se dogajal okrog februarja 2017. Mogoče je tudi primer sodnemu svetu poznan. Ne vem, bo mogoče gospod Horvat kaj povedal. Šlo je za zadevo, da je sodnica okrožnega sodišča v Ljubljani, neko sodno odločitev sprejela, tožilstvo se z njo ni strinjalo, je pa potem završalo ravno okrog vodstva okrožnega sodišča, da je spet bojda gospod Pogačnik z njim navezal stik takratni vodja SDT, gospod Harij Furlan in mu je predlagal, da bi se zgodil neki pogovor na to temo. Da bi se ona dva pogovarjala o sodniški konkretni odločitvi, do tega ni prišlo, ker je bil pa gospod Pogačnik, po moji oceni, vendarle toliko, da rečemo temu, v tistem danem trenutku priseben, da on ni odšel do Furlana je pa seveda tja poslal vodjo kazenskega oddelka in pa vodjo specializiranega oddelka. Zdaj, tudi če te navedbe držijo jaz še enkrat poudarjam, ne vem, če je to Sodni svet obravnaval, da se sodnike pošilja kot na neki zagovor k vodji specializiranega državnega tožilstva, to je tudi glejte, predstavlja neposreden poseg v avtonomijo posameznega sodnika. Ve se, da je tožilec zgolj stranka v postopku ne pa »pomočnik« višjega oziroma predsednika okrožnega sodišča. Kaj je še najhujše pri tej zadevi, da štiri dni kasneje po tem šolanju je bil kolegij kazenskega oddelka, kjer so to sodnico vpričo petnajstih sodnikov tam obravnavali in kritizirali njeno odločitev. Bomo videli, če se bo danes tekom razprave pokazalo, da je bilo temu tudi tako ampak kakorkoli pravilni postopek bi definitivno bil, da bi državni tožilec, seveda kot se spodobi in kot se pritiče zakonu vložil pravno sredstvo in potem na podlagi argumentacije seveda kakšna bi pač bila doseže odločitev v svoj prid, če njegovi argumenti držijo. Zdaj, dovolite mi, sicer predsednik je povedal, da generalnega državnega tožilca Škete ni, ker je bojda nekje v tujini, to bi še rad omenil. Se tudi meni zdi zelo nenavadno, da zdaj v GDT Drago Šketa gre nekako v svojem svojstvu generalnega tožilca, da gre v Moskvo na to praznovanje 300 letnice ruskega tožilstva. Pa ravno v času, ko vemo, da se obetajo Rusiji sankcije iz Evropske unije, Nata, pa tudi njihov, oni temu rečejo »generalni prokuror« se pravi v prevodu njihov generalni tožilec, da je tudi eden izmed tistih, ki jih nekako preganja opozicija v Rusiji. Zdaj, ne vlada ne zunanje ministrstvo nista bila uradno seznanjena s tem obiskom. On je sicer res, da bojda, tako so njegovi piar-ovci sporočili, da je poklical, da je poklical veleposlanika v Moskvo. Ampak, glejte, to vseeno ni neki uradni postopek, ki bi se izpeljal korektno. Zdaj, mene osebno, kot predlagatelja, da sta Drago Šketa in tisti njihov generalni tožilec, da sta tam potem podpisala strateške sporazume, ki se nanašajo na kibernetski kriminal, na preprečevanje pranja denarja, okolijska kriminaliteta. Zdaj, vendarle državno tožilstvo ni v tem kontekstu država v državi, da se gre, mednarodnih sporazumov, mimo aktualne oblasti hodilo v Moskvo tam na srečanje z njihovimi sicer enakovrednimi predstavniki. Zdaj, jaz mislim, da to ravnanje GDT Šketa prav tako krni zaupanje v širši ta slovenski pravosodni eko sistem in mislim, da bi tudi mogli na to temo kaj reči.

Zdaj, sem pa že pri zadnjem sklopu. Sem res pohitel zaradi spoštovanih gostov. Ta problematika znižanja ravni zaupanja v sodstvo ravno z nejasnostmi, še vedno velikimi nejasnostmi, z velikimi sivimi lisami, kar se tiče tega dokazovanja vrhovnega sodnika Branka Masleše v kontekstu opravljanja funkcije sodnika vrhovnega sodišča. Jaz zdaj verjamem pa si mi zdi, da vsi enako mislimo, tudi spoštovani opozicijski poslanci, čeprav kolegica tam seveda bi rekel, ji verjetno ni to všeč, ampak kakorkoli, da vrh slovenskega sodstva, mi je tudi žal, da ni danes gospoda Florjančiča z nami, vključno s Sodnim svetom, upam, da se vsi zavedamo, da je bil tisti prvi odziv vrhovnega sodnika Masleše, milo rečeno, nenavaden. Bom uporabil tako terminologijo. Mogoče je bil za koga celo tudi žaljiv, mislim, da v tem kontekstu mogoče so se počutili predvsem novinarji, ki so konkretno spraševali sodnika o diplomi, o opravljenem pravosodnem izpitu, dva meseca je bil zelo taki pregovorni molk, zelo povedni molk. Vendarle, zdaj državljani, ki se jim sodi v imenu ljudstva, so pa kot opcija, oziroma kot skupina ljudi, ki pa jih potem mediji seznanjajo s to problematiko, pa vendarle, verjetno so upravičeni, da dobijo te podatke, po drugi strani imamo tudi ene vestne delovne sodnike. Vsi so, vsaj upam, da so zakoniti sodniki in verjamem, da komu drugemu ne bi bilo težko pokazati teh dokazil o svoji izobrazbi, če bi nekdo korektno z novinarskim vprašanjem to zahteval. Zdaj, do tega trenutka smo videli tri verzije te diplome, tisto iz Sarajeva, brez žigov, potem tisto, ko je potem Vrhovno sodišče pošiljalo in kaj je sam sodnik pošiljal. Še vedno nekatere izjave ostajajo protislovne, vsaj to kar sem jaz spremljal. Glejte, to pa iz obče človeškega vidika, neka vehemenca, jaz mislim, da se ne pritiče enemu vrhovnemu sodniku, pa še potem tista besedna fraza, da je nekomu iz pod časti. Poglejte, vsi tukaj, ko sedimo notri, ki imamo diplomo univerzitetnega diplomiranega pravnika, če bi mene nekdo kot poslanca prosil novinar, pa seveda ti bom pokazal, sem predstavnik ljudstva. Isto, kot na drugi strani, ko se sodi v imenu ljudstva. Jaz tu res ne vidim smisla v tem odklonilnem začetnem razlogu Masleše. Jaz sem opazil še nekaj. Pri 24 ur je bilo najprej rečeno, da je pripravništvo opravljal zgolj na okrožnem javnem tožilstvu v Sarajevu, medtem nekaj ur kasneje na objavi RTV Slovenije pa se že pojavlja novo pojasnilo, da je tudi nekaj malega na sodišču v Sarajevu opravljal pripravništvo. Zdaj, v Sloveniji, kolikor vemo, noben pripravnik ni pripravništva opravljal na tožilstvu, temveč samo na sodiščih. Prvič slišim, da bi nekdo na tožilstvu opravljal pripravništvo. Pa tudi v Sloveniji ta naziv, diplomiran pravnik, pomeni VI. stopnjo izobrazbe in s VI. Stopnjo izobrazbe dejansko nas ne spušča na pravosodni izpit. Zdaj, kar se pa tiče samega pravosodnega izpita, pa po pregledu vseh datumov, zdaj, kdo je pač ima to veščine za osnovno matematiko je ugotovil seveda, da je pripravništvo samo oziroma pravosodni izpit opravljal pred koncem pripravništva, določenega s takratnim zakonom. Kar pomeni, da tisto pripravništvo, o katerem govori vrhovni sodnik sploh ni bilo namenjeno pripravi na pristop k pravosodnemu izpitu. Zdaj, samo malo, če bi jaz imel isti recimo, hipotetičen primer, kaj bi on moral narediti. Jaz bi si pridobil, če bi jo seveda imel, odločbo za čas skrajšanja pripravništva, kjer bi mi pisalo, so mi skrajšali to dobo pripravništva, ker sem tako odličen, izstopajoč pravnik ali karkoli drugega. Tega, spoštovani sodnik ni pokazal, zato trdim, da še vedno obstaja upravičen dvom v pravno veljavnost tega potrdila o pravosodnem izpitu. Nismo še videli vse relevantne dokumentacije. Zdaj, Sodni svet ne vem, če je pojasnil te okoliščine v smislu kako je najvišji sodni funkcionar v Sloveniji s tem opravljenim sodnim izpitom v Bosni in Hercegovini prej kot leto dni po diplomi, ko je bil v Sloveniji zakonski pogoj dve leti, kako je dejansko postal sploh vrhovni sodnik. Zdaj, kar se tiče same diplome, glede določene kvote opravljenih izpitov. Se pravi, da si dobil VI. stopnjo, to je bilo seveda možno, da ni rabil sploh delati diplomske naloge. Se pravi, da se mu je tista kvota določenih izpitov priznala kot naziv, tu se mi ne zdi tako veliki problem. Predvsem ta zgodba o pravosodnem izpitu pa še vedno ni res za in strokovno in za širšo javnost ni izkazana. Kar se pač tiče, ampak to ni edini primer. Tudi zdaj po besedah, tega kazensko ali pa kakorkoli odstavljenega sodnika, Radonjiča, pravi da takih spornih sodnikov naj bi bilo, je javno povedal, 50 do 60. Zdaj, mediji, SIOL, so pisali o tem drugem primeru sodnice Jaše Jasmine Terkalija, ki je pravosodni izpit opravila tudi v Bosni, leta 1987, v osemdesetih letih. Zdaj, pri njej je bila pač ta mala distinkcija, da pravosodni izpit je opravljala v prejšnji skupni državi SFRJ, sodnica pa je potem postala v samostojni republiki Sloveniji. Zdaj, jaz imam tu sedem odločb je bilo s strani Vrhovnega sodišča na isto variacijo teme. Se pravi, vam bom prebral spoštovani. Ker je šlo za republiške predpise je PDI na podlagi 34. člena ZPDI izenačen le pravosodni izpit opravljen v skladu s predpisom, ki je veljal v Republiki Sloveniji, ne pa v skladu s predpisom druge Republike nekdanje SFRJ, teh zadev je bilo 7 po mojem vedenju. Zdaj, se pa postavlja vprašanje. Tukaj, v tej obrazložitvi je jasno navedeno, da vsi pravni pooblaščenci, ki so želeli predstavljati stranke pri reviziji na vrhovnem sodišču niso smeli biti zastopniki. Ravno zaradi tega obrazložitvenega dela, po drugi strani je pa Vrhovni sodnik, ki pa dejansko tudi tega pogoja nima po tej dikciji iz tega jedra, on pa lahko odloča o reviziji. Glejte, s tem se bo moral nekdo zelo zelo resno ukvarjati, ker to pa je ne samo protislovje samo o sebi, ampak gre dejansko za, da rečem, za pravi škandal, v tem kontekstu. Zdaj, dovolite še mi, že grem proti koncu, kot medklic, tudi v eni izmed teh zadev sodil, po mojem vedenju dr. Erih Kerševan, ki se potem na tisti seji Sodnega sveta tudi izločil iz razprave o sodniku Maslešu. To sem opazil, da ne boste mislili, spoštovani opozicijski kolegi, da je to zdaj spet, sem na začetku rekel, da ostajamo v tem konstruktivnem dialogu, spoštljive narave, ampak tudi tabelirani slovenski pravniki, kot je dr. Matej Avbelj, tam je pa tudi bila ost kritike uperjena zoper sodni svet. Zdaj, dr. Avblja je tam pač ne nek način zmotilo, da je Sodni svet zavzel neko stališče, da pač v te zaključene postopke izbire nekako ne more posegati niti v kontekstu preverbe tega. Zdaj Avbelj je tam potem eksplicitno napisal, da pač Sodni svet kot ustavna institucija vendarle more varovati samostojnost in neodvisnost svoje veje oblasti. Mogoče bo kakšen komentar na to temo. Saj pravim, gre za res odličnega pravnika, ki ima zelo evropsko širino vsega pravnega znanja, tako da to ni kar ena ocena, ampak res zelo, da rečem ostra kritika.

Dovolite predsednik, da zaključim ta sklop, da dokler se res dokončno ne ugotovi zakonitost pridobljenih vseh pogojev za sodniško funkcijo, res ostajajo resni dvomi, ali so imeli državljani, ki jim je sodil sodnik Masleša dejansko zagotovljeno ustavno pravico do dostopa k zakonitemu sodniku.

Zdaj, dovolite mi še kar se tiče samih sklepov. Jaz verjamem, jaz jih bom hitro zaradi javnosti prebral, enega smo še potem dodali. Se pravi, odboru za pravosodje predlagamo, da po končni razpravi sprejme naslednje sklepe:

Pod točko 1, Odbor za pravosodje ugotavlja, da so za dvig zaupanja v sodstvo ter za izboljšanje stanje potrebna usklajena prizadevanja vseh treh vej oblasti v smeri večje učinkovitosti, odprtosti in preglednosti.

Pod točko 2, odbor za pravosodje ugotavlja, da je za boljše delovanje sodstva pomembno, da se sodstvo zaveda svoje odgovornosti, predvsem glede zagotavljanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v sodnih postopkih glede neodvisnosti sodstva in zagotavljanja videza nepristranskega odločanja v sodnih postopkih, kot tudi ugotavljanja odgovornosti za delo in odločitve v sodnih postopkih ter zagotovi njihovo primerno sankcioniranje.

Pod točko 3, Odbor za pravosodje Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za pravosodje Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije in Sodnemu svetu predlaga, da preuči in pripravi zakonske rešitve na podlagi katerih bo mogoče omogočiti preglednost dela sodstva, njegovo večjo učinkovitost, skrajšanje postopkov, zagotoviti ustrezno obliko istančnega nadzora nad vsemi, tudi procesnimi odločitvami vseh sodišč v Republiki Sloveniji, s čimer bi povrnili zaupanje v pravosodje, predvsem z vidika zagotavljanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v sodnih postopkih in omogočilineodvisno ter nepristransko odločanje v sodnih postopkih. Danes smo še v PS SDS pripravili še en sklep, se pravi, v tem kontekstu 4. sklep, ki pa se glasi, imate ga tudi spoštovani poslanci na mizah. »Odbor za pravosodje poziva Sodni svet, kot predlagatelja izvolitve kandidatov na prosta sodniška mesta, da skupaj s predsednikom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije kot vrhom sodne uprave v luči zagotavljanja ustavnega načela pravne države in posledično ugleda sodstva v javnosti opravi analizo izpolnjevanja pogojev v trajni sodniški mandat v samostojni Republiki Sloveniji, če je bil pravosodni izpit opravljen v drugih socialističnih republikah bivše Jugoslavije v roku enega meseca.

Spoštovani, hvala za pozornost. Še enkrat poudarjam, upam na neko plodno razpravo, in da bi rekel, podčrtamo to sejo z nekimi konstruktivnimi zaključki. Hvala.