Spoštovani! Začenjam 35. sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vse prisotne prav lepo pozdravljam!

Na seji danes kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: namesto Predraga Bakovića Jani Prednik iz Poslanske skupine SD, namesto Jožeta Lenarta Tina Heferle iz Poslanske skupine LMŠ in namesto Ive Dimic Aleksander Reberšek iz Poslanske skupine NSi.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:

1. Predlog zakona o spremembi Zakona o divjadi in lovstvu, skrajšani postopek,

2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih,

3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o agrarnih skupnostih,

4. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o morskem ribištvu,

5. pobude in vprašanja članov odbora.

Ker včeraj do 12. ure nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O DIVJADI IN LOVSTVU, SKRAJŠANI POSTOPEK.

Odbor je matično delovno telo, predlagateljica predloga zakona je Vlada.

K obravnavi te točke dnevnega reda sem vabil: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zakonodajno-pravno službo, Državni svet, Zavod za gozdove Slovenije, Lovsko zvezo Slovenije in Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije.

S sklicem seje ste prejeli predlog zakona in mnenje Zakonodajno-pravne službe. Naknadno ste prejeli še amandmaje poslanskih skupin SDS, Nove Slovenije – Krščanskih demokratov in Konkretno, odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na mnenje Zakonodajno-pravne službe ter pripombe publicistke Ane Ašič. Včeraj pa ste prejeli še predlog za amandma odbora Poslanske skupine SD k 1. členu in mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Danes pa ste na klop prejeli Pregled vloženih amandmajev in predloga za amandmaja odbora.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona v okviru skrajšanega postopka, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona ter vloženih amandmajih in morebitnih predlogih za amandmaje odbora.

Za uvod dajem besedo ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Podgoršku.

Hvala lepa.

Lep pozdrav vsem spoštovanim poslankam in poslancem, spoštovani predsedujoči, ostali vabljeni!

Pri Predlogu zakona o spremembi Zakona o divjadi in lovstvu gre zdaj za – tudi na podlagi amandmaja, pa bi kar v celoti zadevo obrazložil – bistveno manjšo spremembo oziroma za manjšo spremembo. In sicer, želimo na podlagi različnih pobud, tudi pobud s terena, pa tudi pobud s strani Zavoda za gozdove narediti v bistvu dve manjši spremembi v tej zadevi. Prvotno, kot ste verjetno videli v gradivu, smo predlagali črtanje 68. člena, zdaj ga ne črtamo, ampak samo umikamo dve, umikamo oziroma urejamo lovišče s posebnim namenom Prodi Razor na eni strani in pa, ker ta lovišča Prodi Razor želimo v večjem delu prenesti v lovišča s posebnim namenom Triglav Bled, en manjši del, kar je že nekdaj tudi bilo, mislim da okoli 690 hektarjev, pa lovski družini Lobin. Torej samo vračamo po tej oziroma to lovišče razdelimo po tej naravni barieri kot je že nekdaj bilo.

Druga zadeva, druga sprememba, ki se tiče tega zakona, je pa sprememba v Kočevju kjer želimo tudi lovišča s posebnim namenom v Kočevju združiti pod eno lovišče s posebnim namenom z enako površino kot so vsi trije, torej ne spreminjamo mej, ampak želimo predvsem racionalizirati način delovanja. In to je v bistvu skupaj z amandmaji ta ključni del spremembe. Torej ne ukinjamo 68. člena, to želim poudarjati, in v ta 68. člen na novo vpisujemo tudi dve drugi lovišči, ki sedaj nista v zakonu, to sta že omenjeni lovišči pri Triglavskem narodnem parku, Triglav Bled in pa lovišče na Brdu pri Kranju, ki tudi še ni vpisano v ta člen. Zadnji dve, ki sem jih omenil, nista pod upravljanjem Zavoda za gozdove, ampak ne glede na to imata poseben status, obedve zadnji lovišči, ampak vseeno menimo, da če odpiramo ta člen, je smiselno potem to spremembo vnesti v ta člen. Toliko čisto na kratko. Torej ukinjamo LPN Prodi Razor, večji del se razdeli, večji del gre pod Triglavski narodni park, ampak to potem urejamo s podzakonskimi akti, manjši del pod Lovsko družino Lobin, ponavljam. Okoli dve tretjini gre pod LPN Triglavski narodni park, ena tretjina približno pod Lobin, po naravni meji. Drugo pa je, da ukinjamo v Kočevju tri LPN in ustanavljamo novega, kočevsko, ki bo združil vse te tri pod eno upravljanje in to je praktično bistvena sprememba, seveda pa še prehodne določbe, ki potem določajo na kakšen način se te spremembe in v kakšni časovnici se potem te spremembe tudi izvedejo. Toliko čisto na kratko, ker pri tem zakonu res ni kaj več za dodati.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo bi dal predstavnici Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, gospe Lenči Arko Fabjan. Izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je kot je ustaljeno podala pisno mnenje na vloženi predlog zakona in sicer je v predlagani noveli gre za črtanje določbe, ki opredeljuje 11 lovišč s posebnim namenom in sicer zaradi tega, ker naj bi ta vsebina postala v pristojnosti izvršilne veje oblasti. Glede na to je Zakonodajno-pravna služba v mnenju opozorila na ustavno ureditev in sicer na 70. in 72. člen Ustave in vprašanje ali ne gre za vsebine, ki morajo biti v pristojnosti zakonodajalca. V kolikor gre za tovrstne vsebine, bi predlagana rešitev pomenila, da bo izvršilna veja oblasti prevzela pristojnosti zakonodajne veje, to bi pa lahko povzročilo neskladje z 2. členom oziroma z drugim odstavkom 3. člena Ustave. Od vložitve predloga zakona do obravnave so bili vloženi amandmaji in sicer oba predlagana amandmaja v bistvu gresta v smeri, da ta pristojnost določitve lovišč posebnega namena ostane v pristojnosti zakonodajalca, tako da te pomisleke od Zakonodajno-pravne službe odpravlja odgovora na to razmejitev med pristojnostjo zakonodajalca in pa izvršilne veje oblasti pa ni podana.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik komisije Državnega sveta, gospod Tomažič? Izvolite.

Hvala za besedo.

Komisija Državnega sveta predlog zakona podpira, res pa, da so bila tudi nekatera nasprotujoča se mnenja glede različnih interesov v Prekmurju za lovišča Boreče in tudi občine na tem področju so nekako nasprotovale zaradi pretiranih škod in se bojijo, da potem škode ne bodo poravnane kmetom. Na drugi strani pa so ustanovili tudi razpravo, v razpravi je bilo podano, da se slabo gospodarjenje, je pravilno, da se ta stvar / nerazumljivo/. No, v komisiji je bilo pa še dodatno velika razprava glede tega, da se slabo gospodari z divjadjo in da je treba počasi zakon odpret v celoti in več namenit za varovanje podeželja in kmetijstva.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Zavoda za gozdove? (Da.)

Gospod Logar, izvolite.

Hvala za besedo.

Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanci Državnega zbora in pa Državnega sveta, spoštovani minister z njegovo ekipo, spoštovani ostali predstavniki vabljenih organizacij!

Predlagateljica, Vlada Republike Slovenije je Državnemu zboru, kot smo že uvodoma slišali, poslala predlog sprememb Zakona o divjadi in lovstvu, v katerem je predlagala 68. člena zakona, ki naj bi bil v neskladju z določbami 7. člena zakona. Zavod za gozdove Slovenije je prvotno v predlogu podčrtanju 68. člena zakona nasprotoval in je dne 9. novembra lani na portal E-demokracija vložil svoj predlog spremembe zakona. Vlada je nato naknadno vložila amandma k predlogu zakona na isti 68. člen, ki ga v amandmaju ne črta, ampak ga spreminja in dopolnjuje.

Člen 68. Zakona o divjadi in lovstvu je sestavni del širše celote, v poglavju 11., ki ima naslov organizacija lovstva, pri čemer je zakonodajalec leta 2004, ob sprejemu zakona v to poglavje in člene od 64. do 69. sistemsko povzel obstoječe lovske organizacije, tako imenovani poklicni in nepoklicni steber lovstva. V zakon je zajel tako osnovne organizacijske oblike, kot so lovske družine in lovišča s posebnim namenom, kot njihove krovne, višje organizacijske oblike, kot so Ozoli, Lovska zveza Slovenije in javni zavodi. V členu 68. je zakon povzel vsa dotedanja poklicna, tako imenovana, gojitvena lovišča in jih preimenoval na novo, skladno z nomenklaturo zakona, v lovišča s posebnim namenom. Lovišča s posebnim namenom Brdo pri Kranju v ta člen ni mogel zapisati, saj tedaj to lovišče v današnji statusni obliki sploh še ni obstajalo. Ustanovljeno je bilo šele s posebno uredbo Vlade, objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije dne 22. oktobra 2004, to je po uveljavitvi Zakona o divjadi in lovstvu, ki je bil objavljen v Uradnem listu dne 22. februarja 2004..

Zavod za gozdove Slovenije podpira spremembo 68. člena zakona na način, da se lovišča s posebnim namenom Medved, Snežnik, Kočevska reka in Žitna gora združijo v enotna lovišča s posebnim namenom, LPN Kočevsko. V 68. člen pa se dodatno zapiše še manjkajoča lovišča s posebnim namenom Brdo pri Kranju. Združitev treh kočevskih LPN-jev v eno lovišče, z imenom LPN Kočevsko, je izvorno predlog Zavoda za gozdove Slovenije. Predlog je bil že v lanskem letu predstavljen na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v okviru delovne skupine za ponovno proučitev upravičenosti delovanja lovišč s posebnim namenom, ki so v upravljanju Zavoda za gozdove Slovenije. Pobuda je nastala znotraj zavoda, zaradi želje po racionalizaciji in optimizaciji delovanja in poslovanja lovišč in ni plod zunanjih pobud ali iniciativ.

V veljavni uredbi o ustanovitvi lovišč s posebnim namenom v Republiki Sloveniji iz leta 2004, je v 3. členu med posebnimi nalogami lovišč s posebnim namenom navedeno prav ohranjanje celovitosti in pestrosti lovišč ter biotske(?) raznovrstnosti v njih. Tem določilom se v celoti pridružuje tudi Zavod za gozdove Slovenije. Prostorska celovitost, poklicni in strokovno usposobljen kader, so pogoj za izpolnjevanje številnih vidikov upravljanja divjadi in njenega življenjskega okolja ter ohranjanja biotske pestrosti in varstva narave na najbolj ohranjenih predelih Slovenije, ki jih lovišča s posebnim namenom pokrivajo. Zaradi ohranjanja srednjegorskega in visokogorskega območja z značilnimi vrstami divjadi in zavarovanih živalskih vrst, zaradi mirnih con in velikega naravovarstvenega pomena območja se zavzemamo za ohranitev lovišča s posebnim namenom Prodi Razor. Lovišče s posebnim namenom Prodi Razor je bilo v preteklosti uspešno tudi po gospodarski plati, saj je s svojo tržno dejavnostjo uspelo pokrivati vse stroške delovanja in pozitivno prispevati k poslovanju vseh ostalih lovišč s posebnim namenom v sestavi Zavoda za gozdove Slovenije. Podredno iz organizacijsko-upravljavskih vidikom pa je sprejemljiva tudi rešitev, da se območje lovišča s posebnim namenom Prodi Razor priključi lovišču s posebnim namenom Triglav Bled. Lovišče Prodi Razor namreč na zgornji grebenski meji z loviščem Triglav Bled in je pred letom 1960 že spadalo v gojitveno lovišče Bled. Lovišče s posebnim namenom Prodi Razor je v primerjavi z okoliškimi lovišči relativno majhno lovišče v obsegu 2 tisoč 537 hektarov z vsega enim zaposlenim revirnim lovcem. Združitev dveh LPN-jev, tj. Prodi Razor in Triglav Bled, in določitev enega upravljavca s statusom javnega zavoda namesto sedanjih dveh javnih zavodov, tj. Zavoda za gozdove in Triglavskega narodnega parka, je smotrno, mora pa biti skladno z upravljavskimi cilji Triglavskega narodnega parka.

Nadalje, pri pregledu Zakona o divjadi in lovstvu smo zasledili tudi potrebo po dopolnitvi 24. člena zakona, ki navaja, da z divjadjo v loviščih s posebnim namenom trajnostno gospodarita Zavod za gozdove Slovenije oziroma javni zavod Triglavski narodni park. V tem 24. členu manjka še navedba upravljavca LPN Brdo pri Kranju, tj. javnega gospodarskega zavoda Brdo. Lovišča s posebnim namenom so nastala iz nekdanjih gojitvenih lovišč, nove meje pa so bile po večini določene v korist obstoječih ali na novoustanovljenih lovskih družin. Lovišča s posebnim namenom so bila z zakonom iz leta 2004 oblikovana na strokovnim temeljih. Njihova poimenska navedba v zakonu je smiselna in pomeni tudi pravno varstvo pred morebitnimi stalnimi ali občasnimi dnevnopolitičnimi težnjami dela zainteresirane javnosti ali vsakokratne oblasti.

Zavod za gozdove je v času upravljanja z lovišči s posebnimi namenom že večkrat utemeljil namen njihovega delovanja. Zadnji tovrstni dokument je Vizija delovanja lovišč s posebnim namenom v upravljanju Zavoda za gozdove Slovenije, ki je bila v lanskem letu podrobno predstavljena na že prej omenjeni delovni skupini, ki je delovala v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Lovišča s posebnim namenom, ki predstavljajo steber poklicnega lovstva v Sloveniji, niso predmet nobene nacionalne strategije ali nacionalnega programa. V Sloveniji imamo že pred 15 leti sprejeto Resolucijo o nacionalnem gozdnem programu, ki sicer vsebuje skromno poglavje o lovstvu, vendar državna lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom tu niso obravnavana niti niso obravnavana v nobenem strateškem dokumentu države. Nacionalnega programa o lovstvu pa v Sloveniji nimamo, čeprav imamo dolgoletno lovsko tradicijo. Lovišča in lovišča s posebnim namenom so na podlagi 9. člena zakona oblikovana ne glede na lastništvo kmetijskih zemljišč in gozdov ter upravno-administrativnih delitev ozemlja Republike Slovenije, in sicer prav zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti. Populacijsko-ekološke razmere za prostoživeče živali niso pogojene z lastništvom zemljišč. Za strokovno in dolgoročno prostorsko upravljanje populacij divjadi so potrebne velike, naravno zaokrožene površine z enim upravljavcem. Posamezne populacije pa imajo svoje habitate precej večje kot so posamezna lovišča, zato so za njih primernejši okvir velike površinske ekološke enote v obliki lovsko upravljavskih območij. Ob rob problematiki razdeljevanja in združevanja lovišč velja poudariti, da so nekdanja gojitvena lovišča, ki so danes lovišča s posebnim namenom ob sprejetju veljavnega zakona o divjadi in lovstvu v letu 2004 za namen obstoja in nadaljnjega delovanja sosednjih ali na novo ustanovljenih lovišč že odstopila 8 tisoč 685 hektarjev površin. Nadaljnja prostorska krčitev lovišč s posebnim namenom pa je po našem prepričanju strokovno vprašljiva, saj gre v večini primerov za okoljsko občutljive predele Slovenije, ki so danes po večini varovana območja. Pobude in različni interesi za razdelitev ali dodelitev posameznih delov lovišče je nenazadnje tudi dokaz, da so lovišča s posebnim namenom v preteklosti dobro opravljala svoje naloge, kar se odraža v stanju divjadi in ohranjenosti življenjskega okolja. Posamezna lovišča s posebnim namenom so v slovenskem prostoru zelo različno razporejena in v najbolj tipičnih habitatih in so skoraj v celoti pokrita z območjem Natura 2000, parki, zavarovanimi območji narave, ekološko pomembnimi območji ter predstavljajo za Republiko Slovenijo velik potencial tudi v prihodnje. Lovišča s posebnim namenom Zavoda za gozdove so v vseh letih svojega delovanja izvedla in še vedno izvajajo številne znanstvene raziskave s področja divjadi, trajnostne rabe okolja in lovstva ter nudijo poligone za številna strokovna in znanstvena dela. So prostor za izvedbo številnih projektnih aktivnosti, tako mednarodnega kot tudi domačega značaja kot so Life, Natura projekti EU, Interekt čezmejni projekti, Crpi in podobno. Kot dokaz uspešnega strokovnega dela in njihove mednarodne prepoznavnosti sta Zavod za gozdove Slovenije in lovišča s posebnim namenom v njeni sestavi leta 2009 na generalni skupščini v Parizu prejela diplomo mednarodnega sveta za divjad in lovstvo. Priznanje je bilo podeljeno zaradi vzornega dela z lovišči s posebnim namenom in populacijami prosto živečih živali v smislu trajnosti in sonarvnosti. Lovišča s posebnim namenom Kozorog Kamnik je v letu 2017 od Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani prejelo posebno priznanje za svoje aktivno in /nerazumljivo/ delovanje ter za zgledno sodelovanje na področju znanstvenega in raziskovalnega dela. V tem kontekstu velja tudi omeniti odlov in preselitev 23 živih rjavih medvedov iz območja LPN na Kočevskem in Notranjskem za ponovne naselitve in doselitve v Avstriji, Italiji, Franciji in Španiji, kar je imelo močan odmev, saj je šlo za unicum tovrstnih aktivnosti z največjim predstavnikom zveri v evropskem prostoru. To pa je bila hkrati tudi promocija Slovenije kot države z visoko stopnjo ohranjenosti biotske pestrosti in uspešnega upravljanja ogroženih živalskih vrst. Na poslovanje lovišč s posebnim namenom v sestavi zavoda največ vpliva neizvajanje 23. člena Zakona o divjadi in lovstvu, ki v drugi alineji drugega odstavka določa financiranje teh lovišč, in sicer iz proračuna Republike Slovenije iz dohodka o divjadi ter iz dohodka od poslovanja lovišč s posebnim namenom. Zaposleni v teh loviščih so javni uslužbenci, ki izvajajo lov na podlagi veljavnih lovskih upravljavskih načrtov. Ureditev sistemskega financiranja javnih nalog, ki se opravljajo pod pogoji javne službe s področja divjadi je trenutno največja težava Zavoda za gozdove Slovenije. Vse breme financiranja lovišč s posebnim namenom namreč sloni na tržni dejavnosti. Ta tržna dejavnost je zaradi upada lovskih gostov v zadnjih dveh letih, predvsem zaradi omejitev gibanja po državi doživela hud udarec z izpadom prihodkov. Zavod je v lanskem letu dal vlogo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za odobritev izplačila nadomestila v višini izbuljenega prihodka lovišč…

Gospod Logar…

…za obbodje trajanje epidemije…