Dobro jutro!

Najprej iskrene čestitke za mednarodni praznik žensk vsem tovarišicam in gospem, ki so tukaj v dvorani in ki nas spremljajo kakorkoli že. Upam, da bomo v tem duhu tudi danes opravili to sejo, kajti kar veliko dela nas čaka.

Pričenjam 31. nujno sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. in drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Pozdravljam vse prisotne posebej državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo mag. Janeza Žaklja, generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darka Buta, poveljnika civilne zaščite Republike Slovenije Srečka Šestana, državnega svetnika Milana Ozmiča in ostale vabljene. Obvešča vas, da se seje ne more udeležiti poslanec Franc Jurša. Svojo prisotnost je opravičil tudi državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade, mag. Bojan Pograjc in tudi načelnik Generalštaba Slovenske vojske general major Robert Glavaš. Imam pa dve pooblastili poslanec Robert Pavšič bo na sejo nadomešča poslanca Marjana Šarca, poslanec mag. Dušan Verbič pa bo na seji nadomeščal poslanko Moniko Gregorčič.

Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKON O GASILSTVU, druga obravnava. Ker v poslovniško določenem roku nisem prejel predlogov za razširitev oziroma za umik posameznih točk je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem. Včeraj sem prejel pisni predlog Poslanske skupine Liste Marjana Šarca in Poslanske skupine Nepovezanih poslancev za sklic javne predstavitve mnenj o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gasilstvu, druga obravnava. Želi predlagatelj podati dopolnilno obrazložitev? Izvolite, kolega Pavšič.

Ta zakon oziroma predlog zakona sicer danes obravnavamo prvič, ampak že v preteklosti se je, kadarkoli smo govorili o gasilstvu, vedno sklicevalo na ta zakon. Ker gre pri vprašanju gasilstva v Sloveniji za enega najpomembnejših varnostnih sistemov, smo v LMŠ prepričani, da je pri kakršnikoli spremembi potrebna še velika previdnost in velika pozornost. V debatah se je do zdaj izpostavljalo diametralno nasprotne trditve in preden bi lahko poslanci o materiji zares kakovostno odločali, bi bilo dobro slišati vse strani še enkrat, z argumenti in predvsem brez časovnega pritiska. Mislim, da nekaj tednov pri vseh teh krizah, ki smo jih spremljali do zdaj, da nekaj tednov pri vseh vsebinah, ki jih bomo danes slišali iz ene ali druge strani, pri vseh pravnih zadržkih, ki jih ima tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, je to najmanj, kar lahko storimo in ne gre za politiko, gre zagotovo za posebno pozornost in previdnost pri spreminjanju krovne zakonodaje, kot sem že uvodoma poudaril, enega najpomembnejših varnostnih podsistemov v naši državi. Ne samo varnostnih, tudi kulturnih, izobraževalnih, vzgojnih. Mislim, da je to minimalno, kar lahko zagotovimo vsem gasilcem in vsem gasilkam v tej državi. Vsaj to, da jih še enkrat, preden se spreminja krovni zakon, slišimo, z obeh strani, brez prejudiciranja, ali je ta zakon dober ali ni dober. Zagotovo obstajajo dobre zadeve, ampak zagotovo pa obstajajo tudi pomisleki in to dvoje je potrebno nujno soočiti, ne samo v političnem aspektu, ampak predvsem v strokovnem aspektu; predvsem strokovnem.

Tukaj moram eksplicitno poudariti, ne gre za vprašanje politike, ne gre za vprašanje LMŠ, opozicije, koalicije, ne vem, kogarkoli. Ni namen tega odbora in parlamenta deliti še gasilce, torej tiste, ki skrbijo za nas, ne glede na našo politično pripadnost, versko izpoved ali karkoli drugega, spolno usmerjenost… Gasilci pridejo, ko jih rabimo in se ne vprašajo, koga rešujejo in čigavo premoženje rešujejo. Najbolj »fer« bi bilo od nas, da torej omogočimo vsaj ta minimalni standard komunikacije in dialoga in dejansko omogočimo javno predstavitev mnenj vseh strani.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Hvala lepa.

Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Ugotavljam, da ne. / oglašanje iz dvorane/ Potem v zvezi s tem dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa, potem bom dal proceduralno, samo da preberem sklep: »Odbor za obrambo naj na podlagi predloga Poslanske skupine Liste Marjana Šarca in Poslanske skupine Nepovezanih poslancev, opravi javno predstavitev mnenj o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gasilstvu z dne 14. januarja 2022.« To je predlog sklepa, o katerem bomo glasovali.

Proceduralno ima poslanec Pojbič besedo, izvolite.

Spoštovani gospod predsednik, hvala za besedo.

V imenu poslanske skupine predlagam 20 minut odmora, prosim.

Sem slišal pravilno, 20? (Da.)

Nadaljujemo ob 9. uri in 30. minut, tako da sedaj za 20 minut prekinjam sejo Odbora za obrambo.

Nadaljujemo ob pol desetih. Hvala.

Nadaljujem s prekinjeno sejo Odbora za obrambo, kjer obravnavamo novelo Zakon o gasilstvu, smo pred glasovanjem glede javne predstavitve mnenj o omenjenem zakonu. Pred glasovanjem pa naj povem še to, da imamo danes na razpolago dvorano do 13.45. do 15 minut do 14. ure moramo zapustiti ta prostor, če do takrat ne opravimo svojega dela za katerega smo se zdaj tukaj zbrali, potem bomo nadaljevali ob 19. uri danes, ob 19. uri zvečer v velikem salon. Tako, da prosim za koncentracijo in strpno delo.

Torej, kot rečeno dajem na glasovanje predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za obrambo naj na podlagi predloga Poslanske skupine Lista Marjana Šarca in Poslanske skupine Nepovezanih poslancev opravi javno predstavitev mnenju o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gasilstvu z dne 14. januarja 2022. Prehajamo na glasovanje. Obrazložitev glasu Robert Pavšič, izvolite.

Najlepša hvala, predsednik. Glede na zahtevani premor in glede na to, da ni bilo niti opredelitve koalicijskih poslancev niti vladnih predstavnikov je že v naprej znano kakšen bo rezultat tega glasovanja. Naj pa še enkrat povemo, seveda bomo v Listi Marjana Šarca predlog o javni predstavitvi mnenj zagotovo podprli, ker mislim, da si gasilstvo v Slovenijo to zasluži. V izogib kakršnimkoli pomislekom pa je potrebno pri tem obrazložiti še eno dejstvo. Večkrat so bili očitki o zavlačevanju. Če bi želeli predlagatelji javne predstavitve mnenj zavlačevati postopek sprejema tega zakona bi zahtevali že 14. januarja javno razpravo, to pomeni, da bi se zelo težko v letošnjem letu zakon sprejel do konca. Očitano nam je bilo tudi da smo blokirali sprejem te zakonodaje oziroma tega zakona z vloženim Zakonom o izplačilu dodatkov za opravljeno delo poklicnih gasilcev v rizičnih razmerah. Minimalno kar ostane na koncu bi bilo vsaj to, da gasilstvu v Sloveniji ponudimo možnost, da so slišani, če bodo pa uslišani je pa drugo vprašanje. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Prehajamo na odločanje. Glasujemo.

Kdo je za? (3 člani.) Kdo je proti? (8 članov.)

Ugotavljam, da predlog ni bil sprejet.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GASILSTVU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je objavljen na spletih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora ste prejeli zahtevo skupine poslancev s prvopodpisanim poslancem Danijelom Krivcem za sklic izredne seje Državnega zbora z dne 28. februarja 2022. Mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 7. marca, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 7. marca, mnenje Mestne občine Ljubljana z dne 10. 2., dopis Gasilske zveze Slovenije in Združenja slovenskih poklicnih gasilcev s prošnjo za podporo predlogu zakona z dne 1. marca, pripombe sindikata poklicnega gasilstva Slovenije k predlogu zakona z dne 25. januarja. Naj povem, da boste danes na mizo dobili tudi pregled amandmajev. 17. amandmajev je in še en amandma Poslanske skupine Konkretno, ki je predlog za amandma odbora. K tej točki so bili vabljeni predlagatelj zahteve skupina poslank in poslancev podpisani Danijel Krivec, mag. Matej Tonin minister za obrambo, mag. Janez Žakelj državni sekretar na Ministrstvu za obrambo, Darko But generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, generalmajor Robert Glavaš načelnik Generalštaba Slovenske vojske, Srečko Šestan poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije in sekretar v kabinetu ministra za obrambo, Državni svet, Zakonodajno-pravna služba, Gasilska zveza Slovenije, Združenje slovenskih poklicnih gasilcev, Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Urad predsednika republike in kabinet predsednika vlade. V poslovniškem roku so amandmaje vložile opozicijske poslanske skupine, in sicer Poslanska skupina Lista Marjana Šarca, Poslanska skupina Levica, Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek in Poslanska skupina Nepovezanih poslancev k 7., 12. in 24. členu predloga zakona. Poslanska skupina Levice je vložila amandmaje k 15., 16. in 17. člen predloga zakona, amandmaje so vložile tudi koalicijske poslanske skupine, in sicer Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati in Poslanska skupina Konkretno k 2., 3., 5., 9., 10., 13., 23., 28., 30., 33., in 42. členu, kot rečeno pa smo dobili tudi predlog za amandma odbora Poslanske skupine Konkretno k 31. členu. Vse to gradivo boste dobili na mizo ko bo skopirano.

Pričanjem drugo obravnavo predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bi glasovali o vseh členih skupaj. Kdo nasprotuje temu predlogu? Ugotavljam, da nihče.

Želi predstavnik predlagatelja zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Sprašujem državnega sekretarja mag. Janeza Žaklja. Izvolite, gospod državni sekretar, beseda je vaša.

Hvala, gospod predsednik za besedo. Spoštovani poslanke, poslanci in drugi vabljeni!

Kot veste organizirano gasilstvo ima v Sloveniji več kot 150. letno tradicijo. Trenutno v Sloveniji deluje 1.299 gasilskih enot v prostovoljnih gasilskih društvih. V prostovoljnih gasilskih enotah je trenutno evidentiranih preko 35 tisoč operativnih gasilcev, preko 6 tisoč rezervnih operativnih gasilcev in skoraj 13 tisoč gasilcev pripravnikov. Poleg prostovoljnih gasilskih enot imamo v Sloveniji tudi 13 poklicnih enot, ki so organizirane kot javni gasilski zavodi. Skupaj zaposlujejo okoli 650 poklicnih gasilcev. Te številke podajo jasno sliko, da so gasilci najbolj številčna in hkrati najbolj operativna sila v sistemu varstva pred naravnimi in drugami nesrečami oziroma na področju zaščite in reševanja. V letu 2021 je bilo od skupaj 24 tisoč 600 aktiviranj ob naravnih in drugih nesrečah, kar 23 tisoč 500 aktiviranj vezanih na poklicne prostovoljne in industrijske gasilske enote. Skupaj je od teh aktiviranih posredovalo preko 142 tisoč gasilcev.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gasilstvu obravnava vsebine oziroma področja urejanja gasilstva za katere se je v praksi pri izvajanju trenutno veljavnega zakona o gasilstvu izkazala potreba po drugačni ureditvi. Tekom priprave predloga zakona so bili s strani različnih deležnikov podani in s strani predlagatelja obravnavani tudi drugi predlogi, ki so pomembno pripomogli k razumevanju širine nujnih in potrebnih sprememb in dopolnitev zakona o gasilstvu, upoštevane pa so bila tiste, ki jih je predlagatelj skupaj s krovnima organizacijama na področju gasilstva, to je Gasilska zveza Slovenije in Združenjem slovenskih poklicnih gasilcev, prepoznal kot nujne in ki zasledujejo temeljni cilj zakona, to je omogočiti nadaljnji razvoj gasilstva ter povečati usklajenost, racionalnost in učinkovitost izvajanja operativnih nalog gasilstva in javne gasilske službe. Naj se dotaknem najpomembnejših rešitev, ki jih predlaga novela zakona.

Spremenjena je opredelitev pojma operativnih nalog gasilstva, ki jih izvajajo gasilske organizacije kot javno gasilsko službo in so skladno s temeljnim načelom gasilstva kot humanitarne dejavnosti brezplačne. Na novo se uvaja pojem druge naloge gasilstva tako se ustvari pravna podlaga za izvajanje nalog, ki se pod pogoji in omejitvami določenimi v zakonu lahko izvajajo kot pridobitna dejavnost. Pojem poklicni gasilec je dopolnjen z obveznim pogojem o zaključenem predpisanem usposabljanju za poklicne gasilce. Zaradi razlikovanja med poklicnimi gasilci in drugimi osebami zaposlenimi v gasilskih organizacijah je na novo opredeljen pojem gasilski uslužbenec. Jasnejša in določnejša opredelitev pojma intervencija. Prav tako je drugače opredeljen pojem gasilskih nepremičnin. Gasilska enota je opredeljena z dodatnim pogojem, da gre za poklicno ali prostovoljno enoto, ki je sestavni del gasilske organizacije. Uvajata se nova pojma gasilec pripravnik in gasilec veteran. Opredelitev prostovoljnega gasilca, ki opravlja operativne naloge gasilstva je dopolnjen s poudarkom na operativnosti. Predlog zakona skladno s predpisom o varstvu osebnih podatkov ureja področje evidenc tukaj bi poudaril, da so bile določbe usklajene z informacijsko pooblaščenko. Uvaja se možnost, da se na posameznih zaokroženih industrijskih kompleksih organizira skupna gasilska enota za več gospodarskih družb, ki opravljajo svojo dejavnost na tem območju, kar izboljšuje učinkovitost pa tudi znižuje stroške tem podjetjem. Omogoča se smiselna uporaba določbe prvega odstavka 14.a člena Zakona o gasilstvu tudi za poklicne operativne gasilce v poklicnem jedru. Prenovljena je ureditev usposabljanja in opredelitev katera usposabljanja izvajajo gasilska šola in katera Gasilska zveza Slovenije. Predlog podaja zakonsko podlago za interesno združevanje poklicnih gasilskih enot in posodablja se področje aktiviranje gasilskih enot tako, da so ta bolj učinkovita. Kot že rečeno je bil predlog zakona v celo pripravljen sodelovanje s ključnima deležnikoma Gasilsko zvezo Slovenija in Združenjem slovenskih poklicnih gasilcev. Ti dve organizaciji sta že v obstoječem zakonu sprejete 93 leta opredeljeni kot krovni organizaciji. Predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o gasilstvu so se pripravljale več let. Konec leta 21 pa je bil predlog dokončno usklajen s krovnima organizacijama prostovoljnih in poklicnih gasilcev, ki sta k predlogu zakona podala tudi pisno soglasje s prepoznanjem, da bo predlog zakona s tem, ko bo vsebina zakona bolj jasna zapisana slovenskim gasilcem omogočeno lažje delo.

Naj se na koncu še podrobneje dotaknem usklajevanju zakona s sindikatom poklicnega gasilstva. Ker se je na tej podlagi ustvaril napačni vtis, da zakon ni usklajen z vsemi gasilskimi organizacijami. Sindikat je bil vključen v pripravo besedilo predloga postopka ves čas od začetka priprave predloga zakona leta 2016. Po javni predstavitvi predloga zakona leta 2019 so 15. junija 2019 poslali predlog sprememb osnutka, ki se je nanašal predvsem na vključitev letališke enote v določbe Zakona o gasilstvo spremembo 12.a člena takratnega predloga. Kandidat je tukaj za poklicnega gasilca moral po 20 mesecih uspešno zaključiti usposabljanje na gasilski šoli in ne v predlaganih 18 mesecih. Predlagali so tudi dopolnitev 14.a člena Zakona o gasilstvu spremembo drugega, četrtega in desetega odstavka. Pri pripravi besedila smo upoštevali predloge glede 12.a člena in ga uredili še ugodneje kot je predlagal sindikat in sicer sprejeti predlog zakona določa, da mora kandidat za poklicnega gasilca po sklenitvi delovnega razmerja v 24. mesecih uspešno opraviti usposabljanje v gasilski šoli in ne v 18. mesecih, kot je bilo predlagano. Smiselno je bil tudi upoštevan predlog glede drugega odstavka 23. člena, ki ureja poklicna jedra, ostali predlogi niso upoštevani, kar je bilo obrazloženo v dopisu na pripombe, ki jih je poslal sindikat v okviru usklajevanja v letu 2021. Predloga, da se v Zakonu o gasilstvu zapiše, da se s kolektivno pogodbo dejavnosti, pravice in obveznosti uredi ugodneje, kot v zakonu, predlagatelj ni upošteval, saj to izhaja iz same narave kolektivne pogodbe. V zvezi s predlogom Sindikata poklicnih gasilcev Slovenije pa se v zakonu zapiše, da se v zakon zapiše veljavnost kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, tudi za poklicne gasilce ni bil upoštevan, na podlagi mnenja Ministrstva za javno upravo, ki je pojasnilo, da se praviloma konkretne kolektivne pogodbe ne določajo v zakonu, ker lahko nastopijo težave v primeru prenehanja te kolektivne pogodbe in da vsaka kolektivna pogodba tako ali tako določa obseg veljavnosti in ni treba tega zapisati še v zakon.

V zvezi s prepovedjo uporabe gasilske zaščitne in reševalne opreme ter znakov za alarmiranje in opozarjanje s strani gasilcev v korist stavke pa pojasnjujemo, da se gasilska zaščitna in reševalna oprema uporablja za izvajanje javne gasilske službe in po naravi stvari ne more biti uporabljena oziroma zlorabljena za namen izvajanja stavke. Taka ureditev velja tudi za ostale uniformirane pooblaščene uradne osebe.

Vsebina sprememb in dopolnitev Zakona o gasilstvu je osredotočena na izvajanje javne gasilske službe in ne ureja statusnih vprašanj poklicnih gasilcev. Ta dialog poteka na pogajanjih za normativni del kolektivne pogodbe za dejavnost poklicnega gasilstva. Lahko povem, kot vodja vladne pogajalske skupine, da je bilo do sedaj opravljenih 20 sestankov, okrog 90 ur pogajanj in da smo na dobri poti, da se ta normativni del kolektivne pogodbe, ki pa vem, da ni predmet Zakona o gasilstvu sprejme v kratkem.

Spoštovani, področja gasilstva potrebuje normativno posodobitev, da bi tudi v bodoče zagotavljali operativnost in učinkovitost najmnožičnejše reševalne sile v državi, zato predlagam, da predlog zakona podprete.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam, gospod državni sekretar.

Sedaj pa dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, mag. Andreji Kurent.

Izvolite.