30. redna seja

Državni zbor

14. 3. 2022

Transkript seje

Igor Zorčič

Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 30. sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Franc Jurša, Tina Heferle od 13. ure dalje, Predrag Baković, Jani Prednik, Samo Bevk do 13. ure, Nik Prebil, Edvard Paulič, mag. Alenka Bratušek.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrici in ministre ter vršilko dolžnosti generalne sekretarke Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 9. in 18. točki dnevnega reda, ministra za zdravje Janeza Poklukarja in ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Simono Kustec k 40. točki dnevnega reda, ministra za okolje in prostor mag. Andreja Vizjaka k 41. točki dnevnega reda, ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija k 42. toči dnevnega reda, ministra za obrambo mag. Mateja Tonina k 43. točki dnevnega reda, predstavnika Sodnega sveta k 44. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 30. seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 4. marca 2022, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.

Predlogov za umik posamezne točke ali za širitev dnevnega reda seje nisem prejel.

Preden preidemo na odločanje o dnevnem redu, moramo odločiti o zahtevi za odločanje o odločitvi Kolegija predsednika Državnega zbora. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 132. seji, 4. marca 2022, sklenil, da se Predlog zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma obravnava po nujnem postopku. Na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora je skupina 40 poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Matejem T. Vatovcem zahtevala, da Državni zbor odloči o navedeni odločitvi kolegija.

Na podlagi tretjega odstavka 143. člena Poslovnika Državnega zbora zato prehajamo na obravnavo zahteve, da Državni zbor odloči o odločitvi Kolegija predsednika Državnega zbora, da se Predlog zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma obravnava po nujnem postopku. Besedo dajem predstavniku vlagateljev zahteve dr. Mateju T. Vatovcu za predstavitev zahteve.

Najlepša hvala, predsednik.

Od dne, ko je Državni zbor z 51 glasovi zavrnil vladni Predlog zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma do nove, popravljene različice, ki jo je Vlada poslala ponovno v Državni zbor, ni minil niti en mesec. V tej popravljeni različici resda ni več tega, da bi lahko inšpektorji vstopali v vaše domove brez sodnega naloga, je pa ostalo vse ostalo. Še vedno bi imel predstojnik državnega urada, Urada za preprečevanje pranja denarja, dostop do praktično vseh baz podatkov v državi, pravosodni minister bi lahko določal, koga se bo preiskovalo, koga ne, in zbirala bi se neka neverjetna mega baza podatkov o praktično vsakem državljanu države. Še enkrat poudarjam, da je bitka proti pranju denarja in tudi financiranju terorizma ključna in pomembna, ampak to, da se dajejo eni osebi, in to je direktor Urada za preprečevanje pranja denarja, tako velika, obsežna in neomejena pooblastila, je nekaj, kar ni sprejemljivo za nobeno vlado. Ko pa govorimo o tem, da bi en mesec pred volitvami takšna pooblastila dobil nekdo, ki ga je kadrovala trenutna Vlada, Vlada, ki je zelo aktivno v zadnjih dveh letih podredila praktično vse institucije v državi, je pa nezaslišano. Tako s tega vidika in glede na to, da je Državni zbor takšnemu predlogu zakona že zelo jasno rekel »ne«, poudarjam, z 51 glasovi, predlagamo predlagateljice in predlagatelji opozicije KUL, da se ponovno odloča o tem postopku, in predlagamo, da se takšen zakon, ki nima v resnici nobene veze z implementacijo evropski direktiv ne obravnava po nujnem postopku, ker ni za to nobene potrebe. Če bi Vlada želela dejansko implementirati evropske direktive bi to lahko storila izključno s tem ne pa, da v svoji maniri kot smo že obsežno lahko videli v zadnjem času v zakone vtika potaknjence in rešitve, ki nimajo nobene zveze s samimi cilji in nameni zakonodaje. Tako, da še enkrat proti nujnemu postopku in seveda doda se te organe in urade, ki so seveda ključni za bitko proti pranju denarja ne politizira in da lahko seveda svoje delo opravljajo skladno z cilj in nameni ne pa z željami in interesi ene stranke.

Hvala lepa.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Zboru predlagam, da odloči o naslednjem sklepu, citiram: »Predlog Zakon o preprečevanju pravna denarja in financiranje terorizma se obravnava po nujnem postopku.«. Če sklep ne bo sprejet bo Državni zbor predlog zakona obravnaval po rednem postopku. Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 42, proti 34.

(Za je glasovalo 42.) (Proti 34.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet, zato bo zbor v skladu z časovnim potekom seje navedeni predlog zakona obravnaval po nujnem postopku in sicer v sredo 23. marca 2022.

S tem je 2. točka dnevnega reda 30. seje zbora brezpredmeten in umaknjena s predloga dnevnega reda seje.

Prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda v celoti. Odboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem. Glasujemo o dnevnem redu. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 20.

(Za je glasovalo 48.) (Proti 20.)

Ugotavljam, da je dnevni red zbora določen.

Prehajamo na 43.A TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO ZAHTEVE SKUPINE POSLANK IN POSLANCEV, DA DRŽAVNI ZBOR ODLOČI O ODLOČITVI KOLEGIJA PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA, DA SE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKON O STARŠEVSKEM VARSTVU IN DRUŽINSKIH PREJMKIH, PREDLOG ZAKONA O SPRMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SOCIALNO VARSTVENIH PREJEMKIH, PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA IN PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UVELJAVLJANJU PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV OBRAVAVAJO PO SKRAJŠANEM POSTOPKU.

Kolegij predsednika Državnega zbora na 132. seji 4. marca 2022 sklenil, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela in Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev obravnavajo po skrajšanem postopku. Na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora je skupina 40 poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Matejem T. Vatovcem zahtevala, da Državni zbor odloči o navedenih odločitvah Kolegija na podlagi tretjega odstavka 142. člena Poslovnika zbora, zato prehajamo na obravnavo te zahteve.

Besedo dajem predstavniku predlagatelja zahteva Mihe Kordišu za predstavitev zahteve za vse predloge zakonov skupaj.

Predsedujoči, hvala za besedo.

Zadnji dve leti lahko v tej državi spremljamo popolno lomastenje in demontažo institucij. Seveda so v prvem planu mediji pa tudi represivni aparati kot je policija a niti sistem socialnega varstva in zaščite revežev pred nihanji na trgu dela je ni odnesel brez posledic. Tako smo enkrat že obravnavali vladno protisocialno reformo sedaj pred zaključkom aktualnega mandata pa naj bi nadaljevali z njenim podaljškom. A pozor! Vladna protisocialna reforma številka dve, ki je bila pripravljena na Ministrstvu za delo pod taktirko stranke Nova Slovenije v Državni zbor ni našla svoje poti kot dejanska vladna reforma, ampak po skrajšanem postopku vložena preko ene koalicijske stranke to je Stranke Nove Slovenije. Že samo ob teh postopkovnih malverzacijah bi nam morali zazvoniti vsi alarmni zvonci. Državni zbor bi moral takim spremembam in posegom v zakonodajo odločno reči ne, že na postopkovnem področju. Poseg v več zakonov zelo jasno priča kako ne gre za neke manjše spremembe, ki bi bile upravičene do skrajšanega postopka, ampak za precej velik poseg v korpus delavske in socialne zakonodaje, ki terja za seboj napor na vladni strani, da se usede dol z vsemi deležniki, na prvem mestu z organiziranimi delavci kot so to sindikati. Da z njimi vrši socialni dialog, da se dogovori o rešitvah, ki naj jih skupaj kot Državni zbor sprejmemo. Nič od tega se ni zgodilo, namesto protokolov in pogovorov, ki bi jih Vlada in Ministrstvo za delo morali vršit, je vse te korake demokracije stranka Nova Slovenija preskočila in neposredno v poslanske klopi prinesla svojo protisocialno reformo po skrajšanem postopku. Takoj, ko pogledamo na vsebino lahko vidimo zakaj je temu tako. V tej protisocialni reformi Vlada obračunava z določenimi skupinami, ki prejemajo denarno socialno pomoč in jim jo odreka. Socialnim delavcem, ki morajo delovati v konkretnih okoliščinah s konkretnimi primeri odreka avtonomijo, da to počno. Obračunava z brezposelnimi in zateguje prisilo, da sprejmejo katerokoli delo ne glede na to kako slabo je plačano, ne glede na to kako zakonito je zgolj iz naslova, da lahko preživijo. Druga stran istega kovanca je podeljevanje socialnih državnih štipendij gospodinjstvom, ki prihajajo iz premožnih okolij. Po temu kar Vlada predlaga bi denimo otroci iz velike družine ministra Cigler Kralja bili upravičeni do državnih socialnih štipendij, pa glede na to, da njihov oče sedi na ministrski plači si lahko predstavljamo, da ne živijo v revščini. Po drugi strani pa imamo cel kup študentov izhajajočih iz revnih družin, delavskih družin, ki prejemajo zelo nizke štipendije s katerimi ne povežejo začetka in konca meseca. Namesto, da bi študirali, so prisiljeni v razno razne oblike študentskega dela, običajno se preživljajo z več kot zgolj eno prekarno študentsko zaposlitvijo. Nabor problematičnih protisocialnih ukrepov zaokrožujejo protiromski ukrepi z žongliranjem v socialni zakonodaji. Mislim, da so tako postopkovni kot vse razlogi dovolj močni, da nam sporočijo kako ne moremo s skrajšanim postopkom v obravnavi protisocialne reforme nadaljevati, najmanj kar je minimum minimuma higiene je, da Državni zbor skrajšani postopek zavrne, sklop zakonodaje, ki v to protisocialno reformo sodi, pa se obravnava po rednem postopku. V istem postopku dobimo tudi nekaj časa, da predlagatelji, pa če takoj iz ministrstva, ki ga vodijo, izpeljejo svoje pogovore in socialni dialog s predstavniki sindikaliziranih delavcev, s katerimi bi se že tako ali tako morali pogovarjati navsezadnje natančno zato socialni dialog in Ministrstvo za delo tudi imamo. Hvala.

Hvala lepa. Obveščam vas, da bo zbor odločal o postopku obravnave za vsak predlog zakona posebej. Prehajamo na odločanje. Zboru predlagam, da odloča o naslednjem sklepu: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se obravnava po skrajšanem postopku. Če sklep ne bo sprejet bo Državni zbor predlog zakona obravnaval po rednem postopku.

Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev.

(Za je glasovalo 32.) (Proti 31.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zato bo zbor navedeni predlog zakona obravnaval po skrajšanem postopku.

Zboru predlagam, da odloči o naslednjem sklepu. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih se obravnava po skrajšanem postopku. Če sklep ne bo sprejet, bo Državni zbor predlog zakona obravnaval po rednem postopku.

Postopkovni predlog Matjaž Han.

Matjaž Han

Pred glasovanjem prosim 10 minut pavze.

Igor Zorčič

Prekinjam sejo, ki jo nadaljujemo ob 12.25.

Igor Zorčič

Spoštovane kolegice in kolegi!

Nadaljujemo sejo.

Odločamo torej o predlogu sklepa, ki glasi:

»Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno-varstvenih prejemkih se obravnava po skrajšanem postopku.« Torej, če ta sklep ne bo sprejet, bo Državni zbor predlog zakona obravnaval po rednem postopku.

Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 40, proti 33.

(Za je glasovalo 40.) (Proti 33.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet, zato bo navedeni predlog zakona obravnavan po skrajšanem postopku.

Gremo na naslednji sklep, ki glasi:

»Predlog zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela se obravnava po skrajšanem postopku.« Če sklep ne bo sprejet, bo Državni zbor predlog zakona obravnaval po rednem postopku.

Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 40, proti 33.

(Za je glasovalo 40.) (Proti 33.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet, zato bo zbor navedeni predlog zakona obravnaval po skrajšanem postopku.

Odločamo še o naslednjem sklepu:

»Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se obravnava po skrajšanem postopku.« Če sklep ne bo sprejet, bo Državni zbor predlog zakona obravnaval po rednem postopku.

Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 40, proti 33.

(Za je glasovalo 40.) (Proti 33.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet, zato bo zbor navedeni predlog zakona obravnaval po skrajšanem postopku.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Preden preidemo na 1. točko dnevnega reda, naj samo za zapisnik opozorim, da je dnevni red sprejet takšen kot je predlagan, torej tudi za 2. točko dnevnega reda, zaradi tega, ker sem predhodno to točko še pred glasovanjem označil kot izključeno, ampak ni. To je bil pač lapsus.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 28. poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora.

Na prva štiri vprašanja poslank in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Poslanec, ki je postavil vprašanje lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu mora minister v 30. dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V zvezi z zahtevo poslancev za ustni odgovor na naslednji seji zbora oziroma predlogov za razpravo odgovor na poslansko vprašanje na naslednji seji zbora želim opozoriti na dejstvo, da je v skladu z letnim programom dela Državnega zbora ta seja zbora zadnja redna seja v tem mandatu. Državni zbor bo zato morebitno zahtevo po ustnem odgovoru na neodgovorjeno poslansko vprašanje oziroma razpravo o odgovoru na poslansko vprašanje lahko opravil le na izredni seji zbora, ki bo sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena Poslovnika Državnega zbora.

V zvezi s to točko sta se danes opravičila minister za finance, mag. Andrej Šircelj in minister za pravosodje, Marjan Dikaučič. Od 14. ure dalje na e-klopi ne objavljen pregled poslanskih vprašanj na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno. Naj vas ob tem opozorim na 249.a člen Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da neodgovorjena poslanska vprašanja in pobude Vladi, ministru ali generalnemu sekretarju Vlade postanejo z nastopom funkcije nove Vlade, ministra ali generalnega sekretarja Vlade brezpredmetna. Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri bo odgovarjal predsednik vlade Janez Ivan Janša. /oglašanje iz klopi/ Postopkovni predlog Jerca Korče.

Jerca Korče

Najlepša hvala, predsednik Državnega zbora. Dovolite mi, da najprej obrazložim svoj postopkovni predlog. In sicer predsednik Vlade se na eni strani hvali z visoko gospodarsko rastjo in nizko brezposelnostjo, kar je seveda povsem njegova zasluga. Na drugi strani pa visoko inflacijo, draženje energentov pripiše dogajanju na globalnem trgu. Kot odgovor na draženje hrane, ki se nam dogaja dobimo cinične izjave tipa, pač ne boste izbirali med desetimi vrstami rogljičkov. Predčasno na eni strani zapušča preiskovalne komisije tega Državnega zbora in se ne udeležuje …/oglašanje iz klopi/ obravnav na sodišču, češ, da nima časa. Na drugi strani pa ima čas, da več ur preživi na tviterju. Na eni strani …/oglašanje iz klopi/ se nam prikazuje…

Igor Zorčič

Spoštovana…