99. izredna seja

Državni zbor

31. 3. 2022

Transkript seje

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 99. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Igor Zorčič, mag. Dejan Židan, Jurij Lep, Janja Sluga od 11. ure dalje, Nik Prebil od 16.30 dalje, Blaž Pavlin od 13. ure dalje, Tadeja Šuštar Zalar od 18. ure dalje, Iva Dimic od 15.30 dalje, Monika Gregorčič od 16. ure dalje, mag. Bojana Muršič od 15. ure dalje, Predrag Baković, Suzana Lep Šimenko, Marijan Pojbič od 16. ure dalje in Aljaž Kovačič.

Na sejo so bili vabljeni predstavnik Sodnega sveta k 14. točki dnevnega reda ter predstavniki Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 99. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 25. marca 2022, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli.

Preden preidemo na odločanje o dnevnem redu, moramo odločiti o zahtevi za odločanje o odločitvi Kolegija predsednika Državnega zbora.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 134. seji, 25. marca 2022, sklenil, da se Predlog zakona o elektronskih komunikacijah obravnava po nujnem postopku. Na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora je skupina 42 poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovićem zahtevala, da Državni zbor odloči o navedeni odločitvi kolegija. Na podlagi tretjega odstavka 143. člena Poslovnika Državnega zbora prehajamo na obravnavo zahteve, da Državni zbor odloči o odločitvi Kolegija predsednika Državnega zbora, da se Predlog zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2, EPA 2628-VIII) obravnava po nujnem postopku.

Besedo dajem predstavniku predlagateljev oziroma vlagateljev zahteve Janiju Möderndorferju za predstavitev zahteve.

Pozdravljeni!

Zakaj moramo danes glasovati proti nujnemu postopku. Razlog je preprost: ker Vlada dela nezakonito in ker se je Vlada odločila, da bo na silo in na vsak način podjarmila tudi določene regulatorje v državi, ki so bili vsaj do danes po zakonu in po drugih aktih samostojni in neodvisni.

Trije glavni razlogi, zakaj nujni postopek danes ne sme biti sprejet. Prvi razlog, kršitev 2., 22., 74. člena Ustave Republike Slovenije, gre za kršenje pravice do enakega varstva pravic, pravice do podjetništva oziroma pravice do svobodne gospodarske pobude z vidika načela sorazmernosti elementa načela pravne države. Neustavnost vsebine – gre predvsem za člena 115 in 116 – je ugotovila tudi Zakonodajno-pravna služba, drugič, ne prvič. Drugi razlog - poseganje v neodvisnost in samostojnost regulatornega organa AKOSA, gre za podeljevanje pristojnosti operaterjem, da regulatornem organu določajo vsebino in obseg obveznosti neutemeljenost predlaganega razloga za razrešitev direktorja AKOSA. Poseg v avtonomnost AKOSA glede razrešitve direktorja je ugotovila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora drugič, ne prvič.

Tretji razlog – kršitev postopkov in neizpolnjevanje obveznosti tehnične notifikacije Evropske komisije EU direktiv in VTO in TBT predpisov gre za neizpolnjevanje obveznosti glede notifikacije tehničnih predpisov.

Zelo suhoparno, vendar zelo bistveno. Gre za to, da Vlada Republike Slovenije kljub pozivu Evropske komisije, ki je v mesecu decembru pozvala, da naj seveda primerno uredi sam zakon tega Vlada ni storila. Vsi se spomnite, da smo ta zakon v mesecu decembru obravnavali po rednem postopku in je zakon padel že v prvi obravnavi, kar pomeni, da smo v Državnem zboru ugotovili, da je neustrezen in neprimeren. Ta Vlada se je odločila, da pošlje zakon praktično identičen v ponovno razpravo in to po nujnem postopku. Razlaga, da zaradi varnosti, vendar te varnosti seveda posegajo v nezakonitost in spoštovanja pravne države in spoštovanje prava EU. Če bi bilo res tako nujno vsi vemo in razumemo, da je implementacija teh direktiv nujno potrebna tudi za zaščito naših operaterjev in normalnega delovanja in nenazadnje tudi digitalnega varstva Republike Slovenije, vendar poseganje v imenovanje direktorja agencije AKOSA je seveda popolnoma nezakonit in jasno govori o tem, da želijo še to agencijo / nerazumljivo/ na način, da bodo odločali kako in na kakšen način se bo odločalo, kadar bo ta Vlada to želela.

Dejstvo je, da tudi ne more biti, da se spremembe rokov tržnih analiz lahko predlagajo samo regulatorji sami nikakor ne operaterji ta zakon govori točno o tem, da bodo operaterji, ki jih naj bi agencija nadzirala v resnici odločali operaterji kaj naj agencija počne in kako in na kakšen način. Popolnoma brezvladno in diskriminatorno do tistih, ki pravzaprav smo jim podelili pravico, da vršijo funkcijo regulatorja in nadzora, ker je ključno.

Na koncu naj še omenim, da Evropska komisija v vsakem primeru, v kolikor bo ta zakon nezakonit in neustaven bo sprožila oziroma je že sprožila postopek pred Evropskih sodiščem, ki bo in je v dveh primerih že odločal in jih spoznal tovrstno ravnanje za popolnoma nezakonito. Vlada je predlagala odločamo o zakonitosti in nezakonitosti ta trenutek pa samo poslanci in zato je samo od poslancev nas vseh skupaj odvisno ali bomo dopustili to brezpravno nezakonito, neustavno delovanje te Vlade, ki jo pravzaprav zanima samo eno. Podjarniti popolnoma vse.

Hvala lepa.

O tej zahtevi ni razprave in obrazložitve glasu.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Zboru predlagam, da odločajo o naslednjem sklepu: »Predlog Zakona o elektronskih komunikacijah se obravnava po nujnem postopku.«. Če sklep ne bo sprejet bo Državni zbor predlog zakona obravnavan po rednem postopku. Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 42, proti 31.

(Za je glasovalo 42.) (Proti 31.)

Predlog zakona oziroma predlog je sprejet. Sklep je sprejet in v skladu z časovnim potekom seje zbora bo navedeni predlog zakona obravnavan po nujnem postopku, in sicer v sredo, 6. aprila 2022.

Prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda v celoti. Zboru predlagam, da Državni zbor določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 51, proti 3.

(Za je glasovalo 51.)(Proti 3.)

Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.

Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA – MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.

Pod točko a prehajamo na obravnavo predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Novi Gorici.

Sodni svet je Državnemu zboru predložil predlog za izvolitev dr. Nataše Valentinčič v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice ne Okrožnem sodišču v Novi Gorici.

Želi za dopolnilno obrazložitev predloga besedo predstavnik Sodnega sveta Vladimir Horvat? Ne želite.

Predlog je kot matično delovno telo obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki je zboru pisno poročala.

Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Ne vidim želje, zato ta del zaključujemo.

Želite besedo poslanke in poslanci? Tudi ne.

Prehajamo na odločanje. Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Novi Gorici izvoli dr. Nataša Valentinčič.

Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 68, proti nihče.

(Za je glasovalo 68.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Pod točko b prehajamo na obravnavo predloga za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice na okrajnem sodišču v Trebnjem.

Sodni svet je Državnemu zboru predložil predlog za izvolitev mag. Aleksandre Goršin v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Trebnjem.

Želi besedo za dopolnilno obrazložitev predloga predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat? Ne želite.

Predlog je kot matično delovno telo obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki je zboru pisno poročala.

Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Vidim, da ni želje.

Želite besedo poslanke in poslanci? Tudi ni interesa.

Prehajamo na odločanje. Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Trebnjem izvoli mag. Aleksandra Goršin.

Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 71, proti nihče.

(Za je glasovalo 71.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Pod točko c prehajamo na obravnavo predloga sklepa o izvolitvi sodnikov porotnikov Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za odločanje v socialnih sporih iz vrst zavarovancev.

Predlog sklepa je v obravnavo Državnemu zboru predložila Mandatno-volilna komisija.

Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Vidim, da ne.

Želite besedo poslanke in poslanci? Tudi ni interesa za razpravo.

Prehajamo torej na odločanje o predlogu sklepa o izvolitvi sodnikov porotnikov Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za odločanje v socialnih sporih iz vrst zavarovancev, in sicer za čas do izteka mandata sodnikov porotnikov, izvoljenih s Sklepom o izvolitvi sodnikov porotnikov Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za odločanje o socialnih sporih z dne 21. septembra 2020.

Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, proti nihče.

(Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA POTRDITEV URADNEGA PREČIŠČENEGA BESEDILA ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU.

Uradno prečiščeno besedilo je pripravila Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora in ga zbor potrdi brez razprave. Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: »Potrdi se uradno prečiščeno besedilo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.«

Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti nihče.

(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je zbor uradno prečiščeno besedilo navedenega zakona potrdil.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina sedmih poslank in poslancev s prvopodpisanim Mihom Kordišem. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagatelja Mihi Kordišu.

Izvolite. …/nemir v dvorani/

Bom počakal malo, da se dvorana umiri, predsedujoči.

Prosim za mir v dvorani! Kolega, izvolite, imate besedo.

Predsedujoči, hvala za besedo. Pokojninski sistem v Sloveniji najbolj ogroženim ne omogoča varne starosti in jih ne obvaruje pred revščino, čeprav gre za osnovni razlog zakaj javni pokojninski sistem sploh imamo. Pokojnine v Sloveniji so nizke, prenizke. Skoraj 300 tisoč upokojencev in upokojenk prejema pokojnino nižjo od 700 evrov. Kar petina, to je 97 tisoč upokojencev in upokojenk živi z dohodki nižjimi od praga tveganja revščine, med njimi je največ žensk. Pokojnine vse skozi vztrajno padajo. Med tem ko je leta 1992 pokojnina znašala 87 % neto plače je leta 2020 padla na le 57 %. Ključni razlog za nizke pokojnine so prenizki prispevki delodajalcev, ki so se prepolovili leta 1996, vlade pa so vse od takrat to radodarnost do kapitala kompenzirale z nižanjem pokojnin, krčenjem pravic in zaostrovanjem pogoje za upokojitev. Hkrati se ljudje soočajo z velikimi podražitvami osnovnih življenjskih potrebščin, predvsem hrane, kjer smo priča skokoviti rasti cen, najbolj pa se dražijo ravno tiste življenjske potrebščine za katere najrevnejša gospodinjstva, se pravi med njimi tudi revni upokojenci, zapravijo skoraj polovico svojih gospodinjskih proračunov. V letu 2021 se je kruh podražil za 9,4 %, mleko se je podražilo za 7,1 %, sveže sadje za 13,2 %, zelenjava za 6,6 %, krompir kar za 25 %. Stroški, ki so povezani s stanovanjem, elektriko, plinom in drugimi gorivi so narasli za 8,6 %, od tega najemnina za 17,9 %, elektrika in ogrevanje pa za 11,7 %. Vse te stroške, vključno z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem revni upokojenci plačujejo iz žepa. Posledica nizkih pokojnin in naraščajočih življenjskih stroškov je, da morajo danes mnogi upokojenci in upokojenke delati, da lahko preživijo. In to za 4,2 evra neto na uro. Ušiva, mizerna, sramotna 4,2 evra. Da bi bila mera polna je koalicija pred kratkim sprejela zakon, ki dovoljen obseg začasnega in občasnega dela upokojencev bistveno povečuje brez da bi naslovila problem nizkega plačila za opravljeno delo. Zato v Levici predlagamo povečanje sramotno nizke minimalne urne postavke za delo upokojencev. Natančneje predlagamo, da se minimalno plačilo upokojencev v neto znesku izenači vsaj z minimalnim plačilom, ki ga prejemajo študenti in dijaki, ti so ovrednoteni za svoje delo za vsaj 5,21 evrov na uro oziroma kar 1 evro na uro več kot prejemajo upokojenci. V Levici smo tako pripravili zakon, ki določa višino minimalne urne postavke za upokojence, na način, da se v neto znesku izenači z minimalnim plačilom do katerega so upravičeni študenti. Navsezadnje je tako študentsko delo preko napotnice kot delo upokojencev inštitut začasnega in občasnega dela, ki je statusno vzeto primerljiv med dvema različnima skupinama, potem pa smo prišli do odbora na katerem je koalicija vložila in izglasovala amandma, ki minimalno plačilo upokojencev ne izenačuje z minimalnim študentskim plačilom, ampak zgolj popravlja postavko za pičlih 29 centov na 4,49 evrov neto, torej še vedno 72 centov manj kot za svoje delo najmanj prejemajo študenti in dijaki. Seveda v Levici kot socialisti vztrajamo pri tem, da morajo biti upokojenci in študenti, ki opravljajo začasno in občasno delo obravnavani enako in temu primerno enako pošteno plačani, zato smo vložili amandma, ki besedilo našega zakona popravlja nazaj na izvorni predlog. Če bomo amandma in zakon Levice sprejeli bomo naredili najmanj to, da bodo tisti upokojenci, ki so zaradi nizkih pokojnin prisiljeni delati za trakom pa polniti police razno raznih trgovin, dobili pravičnejše pravilo za opravljanje dela na svoja stara leta, ko bi v resnici morali uživati mirno penzijo, pa jim žal ta naša mačehovska država tega ne privošči, saj morajo shajati s pokojninami, s katerimi ne morejo preživeti in potem delajo dalje, čeprav so v penziji. Hvala.

Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Za predstavitev poročilo odbora dajem besedo predsednici Evi Irgl. Izvolite.

Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembi Zakona o urejanju trga dela, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Mihom Kordišem. Kolegij predsednika Državnega zbora pa je postopek potrdil. Predstavnik predlagateljev je na kratko predstavil predlog zakona, prav tako predstavnica Vlade, Zakonodajno-pravna služba s pravno-sistemskega vidika opozarja, da bi bila ustreznejša izenačitev bruto urnih postavk pri obeh vrstah dela, saj je plačilo obveznih dajatev in prispevkov odraz različne oblike dela in s tem povezanega različnega urejanja položaja dijakov in študentov ter upokojencev. Njihova predstavnica je povedala, da glede vloženih amandmajev z vidika njihovih pristojnosti nimajo pripomb. Odbor je prejel tudi mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki ga je na seji odbora predstavil njihov predstavnik in podpira predlagano spremembo. Komisija ocenjuje, da je v prvi vrsti ključnega pomena zagotoviti primerljivo plačilo za primerljivo delo, ki mora biti postavljeno na ustrezni ravni, še zlasti zaradi čedalje višjih življenjskih stroškov, s katerimi se soočajo posamezne ranljive skupine prebivalstva, med njimi tudi upokojenci in študenti. Odbor je bil seznanjen s predlogom reprezentativnih delodajalskih organizacij, ki ga je na seji Odbora predstavil predstavnik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Povedal je, da načeloma ne nasprotujejo dvigu najnižje urne postavke za začasno in občasno delo upokojencev, a opozarjajo, da bi se moralo najnižjo urno postavko za začasno in občasno delo določiti v bruto in ne neto znesku. Predstavnik Sindikata upokojencev Slovenije je povedal, da podpirajo predložen predlog zakona, saj ocenjujejo, da bi se s tem zagotovilo dostojno plačilo za začasno in občasno delo upokojencev. V razpravi je predstavnik predlagatelja poudaril, da so z namenom odprave nepravičnosti in v skladu z izraženo politično voljo za odpravo te anomalije v Poslanski skupini Levica predlagali dvig minimalne urne postavke za začasno ali občasno delo upokojencev in upokojenk tako, da se le-to v neto prejemku izenači z minimalnim plačilom za delo, ki ga za začasno ali občasno delo prejemajo dijaki in študenti. Vloženih amandmajev predlagatelji zakona ne podpirajo, saj najnižjo urno postavko za začasno in občasno delo določajo v bruto in ne neto znesku.

Predstavnica Vlade je izpostavila, da zaradi različnih davčnih obremenitev prihodkov navedenih dveh specifičnih skupin na trgu dela izenačitev navedenih urnih postavk v neto znesku po njihovi oceni s sistemskega vidika ni ustrezna. Nekateri razpravljavci so zagovarjali amandma koalicije, s katerim se urni postavki za delo študentov in upokojencev izenačita na bruto ravni, kar predlaga tudi Vlada in na kar je v svojem mnenju s pravnosistemskega vidika opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba. Poudarjeno je bilo, da bo člen s sprejemom amandmaja ostal odprt, v kolikor bi bilo treba še kaj uskladiti.

Odbor glasoval o vseh členih Predloga zakona ter jih sprejel.

Pripravljen je dopolnjen predlog. Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Za uvodno obrazložitev mnenja dajem besedo predstavnici Vlade, državni sekretarki na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateji Ribič. Izvolite.

Mateja Ribič

Hvala za besedo predsedujoči. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci.

Predlog zakona o spremembi Zakona o urejanju trga dela je pripravljen s strani Skupine poslank in poslancev stranke Levice, s prvopodpisanim Mihom Kordišem.

Vlada Republike Slovenije je po prejemu Predloga zakona preučila navedbe, navedbe in utemeljitve predlagatelja zakona, ter ocenila, da predlog ni ustrezno pripravljen in utemeljen, zaradi česar ga ni podprla.

Predlog zakona je izenačeval višino urne postavke za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela upokojencev z višino urne postavke za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela dijakov in študentov v neto znesku, in sicer na način, da se urna postavka določi v višini 7,16 evra bruto. Hkrati je predlagal tudi zvišanje letne višine dohodka za opravljeno začasno in občasno delo na 10 tisoč 735 evrov bruto.

Vlada Republike Slovenije je že v svojem mnenju z dne 8. 3. 2022 izpostavila, da izenačitev višine urne postavke za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela upokojencev z višino urne postavke za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela dijakov in študentov načeloma podpira, vendar ne na način, kot je določen v Predlogu zakona, ki je predvideval izenačitev na neto ravni, ampak podpira izenačitev na bruto ravni.

Zaradi različne davčne obremenitve dohodkov iz obeh vrst dela, namreč izenačitev obeh navedenih urnih postavk v neto znesku ni mogoča. Pomenila pa bi tudi različne bruto zneske teh dohodkov.

Naj še izpostavim, da se obe urni postavki določata glede na višino minimalne plače, ki je prav tako določena v bruto znesku. Omenjeni obliki dela sta tudi različno obdavčeni, kar še dodatno otežuje izenačitev na neto ravni. Vlada je izpostavila, da bi bilo izenačitev višine obeh minimalnih urnih postavk bolj smiselno določiti v bruto znesku. Minimalna urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del dijakov in študentov, nazadnje usklajena z višino minimalne plače, je bila z odredbo ministra, pristojnega za delo, določena v bruto višini 6,17 evrov. Minimalna urna postavka za opravljeno uro začasnega in občasnega dela upokojencev, pa v bruto višini 5,77 evra. Z izenačitvijo obeh minimalnih urnih postavk na bruto ravni, bi njuna višina ob nadaljnjem usklajevanju z višino minimalne plače ostala enaka tudi v prihodnih letih. Ob tem bi se za enak delež zvišal tudi najvišji bruto dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo za koledarsko leto 2022, in sicer iz trenutno veljavnih 8 tisoč 639,07 evra bruto na 9 tisoč 237,96 evrov bruto.

Tudi Zakonodajno-pravna služba je na 75. nujni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide z dne 9. 3. 2022 opozorila, da bi bila s pravnosistemskega vidika ustreznejša izenačitev bruto urnih postavk pri obeh vrstah dela, saj je plačilo obveznih dajatev in prispevkov odraz različne oblike dela in različnega urejanja položaja dijakov: in študentov ter upokojencev. Na seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide so bili sprejeti tudi amandmaji k 1. in 2. členu predloga zakona s katerimi se je sledilo tako mnenju Vlade kot tudi mnenju Zakonodajno-pravne službe. Sprejetim amandmajem k 1. členu se sedaj na bruto ravni izenačuje višina urne postavke upravičencev za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela upokojencev z urno postavko za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela dijakov in študentov. Prav tako se zvišuje meja bruto dohodka za opravljeno začasno in občasno delo. Nadalje s sprejetjem amandmajev k 2. členu zagotavlja določitev nove višine bruto urne postavke za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev v 15. dneh po uveljavitvi zakona, hkrati pa se za prehodno obdobje do uveljavitve nove odredbe o višini urne postavke in višini dohodka za opravljeno začasno in občasno delo upokojencev ohranja veljavnost dosedanje višine bruto urne postavke. Sprejetima amandmajema je bila sistemska in pravna nepravilnost prvotnega predloga spremembe zakona odpravljena, zaradi česar Vlada predlog v amandmirani obliki podpira.

Hvala.