2. redna seja

Mandatno-volilna komisija

2. 6. 2022

Transkript seje

Dobro jutro. Pozdravljeni!

Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili kolega Jože Tanko in kolega Ferenc Horváth. Hkrati pa s pooblastili na današnji seji sodelujejo kolegica Andreja Živic nadomešča mag. Boruta Sajovica, kolega Jožef Horvat nadomešča Janeza Ciglerja Kralja, Jani Prednik nadomešča mag. Bojano Muršič in dr. Martin Premk nadomešča mag. Natašo Avšič Bogovič, na nezasedeno mesto, ki pripada Poslanski skupini Svoboda, pa je prišel Lenart Žavbi. To je to o nadomeščanjih.

S samim sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka - Predloga za izvolitev v sodniški funkciji na sodniški mesti okrožnih sodnic na Okrožnem sodišču v Kranju, 2. točka - Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Sežani, 3. točka - Predloga za izvolitev v sodniški funkciji na sodniški mesti okrožnih sodnic na Okrožnem sodišču v Ljubljani, 4. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Celju, 5. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Kopru, 6. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Velenju, 7. točka - Predlog sklepa o razrešitvi člana Upravnega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško, 8. točka - Predlog sklepa o ugotovitvi prenehanja mandata članici Programskega sveta RTV Slovenija, 9. Predlog sklepa o ugotovitvi prenehanja mandata članu Programskega sveta RTV Slovenija, 10. točka - Določitev kandidacijskega postopka za imenovanje dveh članov Državne revizijske komisije in 11. točka - Administrativne zadeve.

31. maja pa sem predlagala še razširitev dnevnega reda seje za točko A1. Predlog za razrešitev sodnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije.

Želi mogoče kdo v imenu svoje Poslanske skupine predstaviti stališče o predlogu za razširitev dnevnega reda te seje? (Ne.) Ne želi.

V skladu z desetim odstavkom 64. člena Poslovnika razprava o predlogih ni mogoča, ja, to bom preskočila.

Glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda z novo A1. točko. Glasujemo. /glas iz ozadja/ Ja, bomo počakali. Smo?

Glasujemo. Navzočih je 13 poslank in poslancev, za je glasovalo 13, proti nihče.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Nekatera gradiva za današnjo sejo ste prejeli v varovani predal v sistemu UDIS, ker vsebuje osebne podatke, ki so varovani na podlagi Zakona. In v kolikor jih nameravate navajati oziroma v zvezi z njimi sprožati vprašanja, vas seveda lepo prosim za predhodno opozorilo, da v takem primeru v skladu s 101. členom Poslovnika zapremo sejo za javnost.

Prehajamo na A1. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA PREDLOG ZA RAZREŠITEV SODNIKA USTAVNEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE.

Predlog in delovno besedilo predloga sklepa sta objavljena na spletni strani Državnega zbora. K tej točki dnevnega reda se sicer vabi generalno sekretarko Urada predsednika Republike, s katero sva ugotovili, da je v tem trenutku zadeva zgolj, bom rekla, narave obvestila, in sva se tudi dogovorili, da nima smisla, da se gospa danes udeležuje seje. Seveda bo pa gospa Kovač v nadaljevanju postopka sodelovala, kot tudi sicer običajno.

Predsednik Republike je Državnemu zboru posredoval Predlog za predčasno razrešitev sodnika Ustavnega sodišča, saj je dr. Marijan Pavčnik s te funkcije odstopil in prosil za razrešitev z dnem 31. 12. 2022.

V skladu s tretjim odstavkom 19. člena navedenega zakona tudi Državni zbor razreši sodnika z dnem, ki ga sodnik predlaga.

Želi kdo razpravljati? (Ne.) Prav. Potem zaključujemo razpravo.

In dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa:

»Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, o razrešitvi sodnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije, s katerim se s funkcije sodnika razreši dr. Marijan Pavčnik z dnem 31. 12. 2022.«

Glasujemo. Navzočih je 13 poslank in poslancev, za je glasovalo 13, proti nihče.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

In zaključujemo to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOGA ZA IZVOLITEV V SODNIŠKI FUNKCIJI NA SODNIŠKI MESTI OKROŽNIH SODNIC NA OKROŽNEM SODIŠČU V KRANJU, ki ju je Državnemu zboru predložil Sodni svet.

Gradiva k vsem imenovanjem so objavljena pri EPA, obrazložene predloge Sodnega sveta pa ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu UDIS.

K tej in naslednjim petim točkam sem vabila predsednika Sodnega sveta gospoda Vladimirja Horvata, ki ga lepo pozdravljam.

Sodni svet na podlagi 130. člena Ustave, prvega odstavka 23. člena Zakona o Sodnem svetu ter 19. člena Zakona o sodniški službi Državnemu zboru predlaga, da v sodniški funkciji na sodniški mesti okrožnih sodnic na Okrožnem sodišču v Kranju izvoli gospo Nino Zupan in mag. Matejo Špes.

Predsednika Sodnega sveta prosim za uvodno obrazložitev. Izvolite.

Vladimir Horvat

Hvala lepa za besedo, gospa predsednica.

Spoštovani gospe poslanke, gospodje poslanci, lepo pozdravljeni!

Dovolite mi, da na začetku poudarim tisto, kar je skupno tudi za vse današnje razpise, namreč fazni postopek pri izbiri kandidatov za sodniške funkcije.

Sodni svet je tudi tokrat vodil izbirni postopek v več fazah, pri čemer so si faze sledile zaporedno, glede na izid prejšnje faze. Prva faza je zajemala preverjanje izpolnjevanja razpisnih pogojev kandidatov. V drugi fazi je Sodni svet opravil oceno primernosti kandidatov. V tretji fazi, končni, pa je po opravljenih razgovorih opravil izbor najustreznejših kandidatk oziroma kandidatov.

Če začnem, tako kot sem slišal vrstni red predlaganih kandidatk oziroma kandidatov, bi potem začel z gospo Nino Zupan, ki je predlagana v izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Kranju. Gospa Nina Zupan je rojena v letu 1985. Poudari bi nadpovprečne ocene, tako v času študija 8,68. Kasneje je na Pravni fakulteti v Velenju diplomirala iz mednarodnega javnega prava in z oceno Cum Laude pridobila znanstveni naziv Master of Law. Pravniški državni izpit je opravila z izjemno povprečno oceno 9,7.

Na kratko, njene dosedanje delovne izkušnje: po opravljenem strokovnem izpitu se je zaposlila najprej v Kabinetu ministra za, na Ministrstvu za pravosodje, kjer je poleg drugega dela sodelovala pri oblikovanju zakonodajnih predlogov, drugih predpisov in drugih najzahtevnejših gradiv. Pripravljala je mnenje v zvezi z veljavno zakonodajo in sodelovala pri pripravi stališč Slovenije pri sprejemanju aktov. Od leta 2014 dalje je zaposlena kot strokovna sodelavka na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, kjer je trenutno razporejena na delo na civilni oddelek, delo pa je dve leti in pol opravljala tudi na gospodarskem oddelku. Vpisana je tudi v doktorski študij prava, kar ji seveda daje še dodatno razsežnost, in sicer v smeri civilnega prava, na kar je tudi razpis. Sodeluje na različnih sodniških šolah kot predavateljica, je avtorica več pomembnih strokovnih člankov, odlično govori angleški in nemški jezik, tako da ji to daje še dodatno razsežnost in ji omogoča seveda še bolj kvalitetno delo pri pripravi osnutkov, in če bo izvoljena, seveda tudi pri odločanju kot sodnice.

Sodniki Vrhovnega sodišča jo zelo dobro poznamo in jo ocenjujemo kot močno nadpovprečno, celo, ne, kot najboljšo strokovno sodelavko, tako v smeri delovne učinkovitosti, kot tudi glede strokovnih sposobnosti. Njeno poznavanje civilnega in gospodarskega prava ter razumevanja človekovih pravic in Judikature ESČP ter prava EU je izjemno. Njena sposobnost pisnega in ustnega izražanja je nadpovprečna. To pa je prepoznal, vse te njene lastnosti in sposobnosti, poleg seveda socialnih veščin in karakternih, osebnostnih lastnosti pa je na razgovoru prepoznal tudi Sodni svet. Zato jo predlaga v izvolitev na predlagano sodniško funkcijo. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Boste mogoče še imeli obrazložitev za drugo kandidatko mag. Špes? (Da.) Kar prosim.

Vladimir Horvat

Mag. Mateja Špes je rojena v letu 1985. Tudi njo odlikuje izjemno nadpovprečne ocene, tako v času študija, kot tudi po popravljenem oziroma ob opravljanjem pravniškem državnem izpitu.

Njena karierna pot se je začela sicer v odvetniški pisarni, nato pa je zaposlitev nadaljevala v sodstvu. Kot strokovna sodelavka se je najprej zaposlila na izvršilnem oddelku Okrajnega sodišča v Mariboru, nato pa na stečajnem oddelku in oddelku za gospodarsko sodstvo Okrožnega sodišča v Ljubljani ter nadalje na gospodarskem oddelku Višjega sodišča v Ljubljani. Od leta 2020 dalje dela na upravnem oddelku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, kjer poroča na sejah senata in pripravlja osnutke sodnih odločb. Je tudi avtorica več strokovnih člankov, objavljenih v eminentnih slovenskih pravnih publikacijah. Sodeluje tudi kot predavateljica na različnih šolah. Aktivno obvlada slovenski in angleški jezik.

Kot predhodna kandidatka, tudi na Vrhovnem sodišču jo seveda dobro poznamo, izjemno odstopa od povprečju, pri delu je odgovorna, zanesljiva in samostojna, ob enem pa tudi prizadevna, vztrajna, natančna in predana svojemu poklicu. Zelo dobro pozna tudi področje, na katerem bo sodila, če bo izvoljena na predlagano sodniško mesto. Na sejah senata poroča natančno in razumljivo, stališča predstavi jasno, pri čemer je sposobna hitrega in pravilnega / nerazumljivo/ odličnih pravnih področij.

Vse ostale njene nadpovprečne sposobnosti so seveda razvidne tudi iz našega predloga. Tudi člani Sodnega sveta smo pri razgovori z njo prepoznali vse že do sedaj naštete strokovne in druge nadpovprečne sposobnosti, in zato jo Sodni svet predlaga na razpisano sodniško mesto. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.

Glasovali pa bomo seveda o vsaki kandidatki posebej.

Zato dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa:

»Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Kranju izvoli Nina Zupan.« Glasujemo. Navzočih je 13 poslank in poslancev, za je glasovalo 11, proti nihče.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

In še drugi predlog sklepa:

»Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Kranju izvoli mag. Mateja Špes.«

Glasujemo. Za je glasovalo 11, proti nihče.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je tudi ta sklep sprejet.

In zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZA IZVOLITEV V SODNIŠKO FUNKCIJO NA SODNIŠKO MESTO OKRAJNE SODNICE NA OKRAJNEM SODIŠČU V SEŽANI, ki ga je Državnemu zboru seveda ravno tako predložil Sodni svet.

Sodni svet predlaga, da se v sodniško funkcijo okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Sežani izvoli Mojco Švara Buda.

Izvolite, gospod predsednik Sodnega sveta!

Vladimir Horvat

Hvala lepa tudi tokrat za besedo.

Morda samo uvodna generalna pripomba, ki velja za vse, pa je prej v začetku nisem omenil. Vsi razpisi so posledica pomanjkanja sodnikov na teh sodiščih, za katere je bil objavljen razpis. Vzroki za razpise so v glavnem v tem, torej upokojitve sodnikov, napredovanje določenih okrajnih sodnikov na sodišča višje stopnje, njihove premestitve in tako naprej.

Pri tem predlogu bi poudaril v zvezi s to problematiko naslednje: tu gre za, kot ste že opazili, za veliko števil zadev na področju ZVEtL, to je torej urejanje etažne lastnine in pa pripadajočih zemljišč k stavbam, ki so v etažni lastnini. Tu gre za izjemno zahtevne postopke, ki se ne rešujejo hitro zaradi zapletenosti samega postopka. Razen tega, in velja to tudi za Sežano, pa se je nabralo veliko število zadev, povezanih z dedovanjem premoženja agrarnih skupnosti. Očitno je tudi za območje, ne vem, Krasa, Brkinov, obale, Primorja, ali kakorkoli že rečemo, slovenske Istre, ta problematika pereča, in pravno ne tako zelo enostavna. Sodnica, če bo izvoljena, bo reševala prav te zadeve, torej s področja ZVEtL in pa s področja dedovanja premoženja agrarnih skupnosti.

No, pa če preidem na samo kandidatko: gospa Mojca Švara Buda je rojena leta 1980. Tudi njo odlikujejo visoke ocene v času študija, pa tudi, ko je opravljala pravniški državni izpit.

Po opravljenem državnem pravniškem izpitu se je zaposlila kot strokovna sodelavka na gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Kopru. Opravljala je posamezna opravila v gospodarskih sporih v nepravdnih postopkih po Zakonu o gospodarskih družbah, v postopkih zavarovanj, mednarodne pravne pomoči, osebnega stečaja in dodelitve brezplačne pravne pomoči.

Velja enako, kot za vse ostale strokovne sodelavke, ki so danes predlagane, tudi ona je izdelovala osnutke sodnih odločb tam, kjer je lahko, seveda preskušala v začetih postopkih tožbe in druge vlog.

Po 9 letih na Okrožnem sodišču v Kopru je bila leta 2017 na lastno željo premeščena na Okrajno sodišče v Sežani, kjer je prav tako strokovna sodelavka. Na tem sodišču opravlja naloge na širokem spektru pravnih področij, in sicer na izvršilnem, nepravdnem, zapuščinskem in pravdnem oddelku, kar ji seveda daje potrebno širino, ne samo v začetni fazi, če bo izvoljena, ampak tudi potem, ker vemo, da na Okrajnih sodiščih mora znati sodnik reševati ne samo specializiran / nerazumljivo/, ampak tudi v bistvu ves spekter ostalih tako pravdnih, nepravdnih, včasih celo kazenskih zadev.

Posebno cenimo to, da ni opravljala samo ozkega dela, ki pritiče strokovnim sodelavcem, ampak je svojo privrženost sodstvu prikazala tudi v teh izvensodnih, pa vendarle potrebnih opravilih, kot je priprava navodil za delo v ZVEtL zadevah, kar seveda pomeni, da je tudi za reševanje teh zadev strokovno visoko usposobljena. Ima kar 16 let dela pravnice, od tega pa 13 let po opravljenem državne izpitu, in kot rečeno, na več pravnih področjih.

Njeno dosedanje delo je bilo tudi v okviru sodišča, Okrajnega sodišča v Sežani in tudi na Okrožnem sodišču v Kopru, ocenjeno kot odlično. Opisane kvalitete pa smo prepoznali tudi članice in člani Sodnega sveta pri razgovoru z njo. Ima tudi zelo dobre, to moram poudariti, komunikacijske sposobnosti, saj je podajala jasne in preudarne odgovore. Zato jo Sodni svet predlaga za izvolitev na razpisano sodniško mesto. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo. Ni želje po razpravi.

Prehajamo torej na glasovanje.

»Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Sežani izvoli Mojca Švara Buda.«

Glasujemo. Za je glasovalo 11, proti nihče.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

In zaključujem 2. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO – PREDLOG ZA IZVOLITEV V SODNIŠKI FUNKCIJI NA SODNIŠKI MESTI OKROŽNIH SODNIC NA OKROŽNEM SODIŠČU V LJUBLJANI, ki ju je Državnemu zboru predložil seveda Sodni svet.

Sodni svet predlaga, da se na ti mesti izvoli gospo Mojco Mlinarič in gospo Evo Senica Visočnik.

Gospod Horvat, izvolite.

Vladimir Horvat

Hvala lepa tudi tokrat za besedo.

Gospa Mojca Mlinarič je rojena leta 1986. Prav tako za izjemno povprečno oceno 9,05. Poleg tega pa je približno enako visoko nadpovprečno oceno prejela tudi na opravljenem pravniškem državnem izpitu.

Po opravljenem izpitu se je aprila 2014 zaposlila kot strokovna sodelavka na kazenskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani, kjer je izdelovala osnutke sodnih odločb, poročala na sejah zunaj obravnavanega senata ter opravljala druga dela po odredbi sodnika. Od leta 2016 do 2017 je bila zaposlena na civilnem oddelku Višjega sodišča v Ljubljani. Od leta 2017 dalje, pa je zaposlena na civilnem oddelku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, od aprila 2019 pa na najzahtevnejšem delovnem mestu pravosodne svetnice.

Tudi ona publicira v pomembnih revijah, predvsem tudi na področju, kar je še posebej dragoceno, sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice.

V dosedanjem 7 letnem delu na sodišču si je pridobila bogate delovne izkušnje. Vpisala je tudi doktorski študij, torej je strokovno zelo angažirana. Rad bi poudaril tudi to, da smo ji zaradi visoke strokovnosti in delovnih izkušenj zaupali tudi sopripravo oziroma pomoč pri pripravi osnutkov v najzahtevnejših zadevah, ki imajo precedenčen pomen tudi za slovensko sodstvo. Naj naštejem samo nekatere: švicarski franki, anonimni novinarski viru, konflikt svobode tiska in varstva osebnostnih pravic, osumljencev oziroma žrtev kaznivega dejanja. Vselej se je izkazala s strokovno prepričljivimi, logičnimi in jezikovno zelo ustreznimi osnutki.

Dodatno razsežnosti izdaja tudi visok nivo znanja angleščine in nemščine, ki ji, kot že rečeno, omogočata uspešno preučevanje tuje sodne prakse in opravljanje primerjalno pravnih analiz, kar je pri delu na Vrhovnem sodišču in predvsem v nadaljnji sodniški karieri, če bo izvoljena, zelo dobrodošlo in koristno.

Člani Sodnega sveta smo prepoznali tudi izjemno dobro poznavanje področja družinskega prava, ker bo, če bo izvoljena, verjetno začela s sojenjem na tem izjemno zahtevnem področju sojenja. Zato jo Sodni svet predlaga zahtevnem področju sojenja. Zato jo Sodni svet predlaga na razpisano sodniško mesto. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo. Ni želje po razpravi.

Prehajamo na glasovanje.

»Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani izvoli Mojca Mlinarič.«

Glasujemo. Za je glasovalo 11, proti nihče.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Na glasovanje dajem še predlog drugega sklepa:

»Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani izvoli Eva Senica Visočnik.«

Glasujemo. Za je glasovalo 11, proti nihče.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zaključujem s 3. točko dnevnega reda.

In prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA IZVOLITEV V SODNIŠKO FUNKCIJO NA SODNIŠKO MESTO OKRAJNEGA SODNIKA NA OKRAJNEM SODIŠČU V CELJU, ki ga je Državnemu zboru seveda predložil Sodni svet.

Ta predlaga, da se v sodniško funkcijo izvoli gospoda Zorana Šućurja.

Izvolite, gospod Horvat, za obrazložitev.

Vladimir Horvat

Hvala lepa za besedo.

Tokrat smo pri kandidatu, kar je zanimivo.

Gospod Zoran Šućur, rojen leta 1979, je prav tako v času študija dosegel visoko povprečno oceno 8,45. Tudi na pravniškem državnem izpitu je dosegel visoko oceno 8,67.

Zaposlil se je kot strokovni sodelavec na Okrajnem sodišču v Žalcu. Potem je poklicno pot nadaljeval kot strokovni sodelavec na Višjem sodišču v Celju, kjer je zaposlen še danes. Na tem sodišču delo opravlja na različnih oddelkih, pretežno pa je njegov delokrog obsegal reševanje prekrškovnih zadev na oddelku za kazensko sodstvo in prekrške. Na tem oddelku deluje tudi trenutno, pri čemer so mu v zadnjem času v delo, poleg prekrškovnih, dodeljene tudi kazenske zadeve.

Poleg tega se je v kar 15 letnim uspešnim delom pridobil izkušnje na vseh drugih pravnih področjih, in sicer: civilna, gospodarska, kazensko sodstvo je bilo že omenjeno, prav tako tudi prekrški.

Kot zanimivost, bi pri njem izpostavil to, pohvaljen kot nadpovprečen kandidat je bil seveda tudi s strani samih kolegov na matičnem sodišču, tudi s strani predsednice Okrožnega sodišča. Kar bi pa kot zanimivost ali pa kot posebnost izpostavil, je pa to, da je povedal, da se udeležuje tečajev nevro-lingvističnega programiranja. V okviru teh izobraževanj se je naučil veščin in tehnik za obvladovanje lastnih čustvenih stanj, razumevanja in aktivnega poslušanja drugih in nato učinkovite komunikacije. Da je temu tudi po mnenju Sodnega sveta, pri razgovoru moram poudariti, se je zelo, zelo izkazal, pokazal je široko strokovno znanje, socialne veščine in dobre karakterne lastnosti.

Kar zadeva to nevro-lingvistično izobraževanje, pa, tudi po mnenju Sodnega sveta, bo lahko na podlagi tega to s pridom uporabljal v svoji sodniški karieri.

Ob vsem povedanem, in seveda tisto, kar nisem omenil, pa je podrobno obrazloženo tudi v samem predlogu, ga Sodni svet predlaga na razpisano sodniško mesto. Hvala lepa.