Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Začenjam 3. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam na to petkovo jutro!

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA ZUNANJE ZADEVE (TRGOVINA), ŽENEVA, OD 12. DO 15. JUNIJA 2022.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 9. junija 2022 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije.

Prosim državnega sekretarja, gospoda Frangeža, z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju Sveta.

Izvolite, državni sekretar.

Gospod predsednik, najlepša hvala.

Najprej iskrene čestitke ob prevzemu predsedniškega položaja v tem odboru. Ker je to po zelo dolgem času moj prvi nastop v Državnem zboru, naj iskreno čestitam tudi vsem poslankam in poslancem za nov mandat. Jaz sem pred dobrim desetletjem bil sam član tega odbora in naj povem, da mislim, da gre za izjemno pomemben odbor, ki dodaja parlamentarno dimenzijo sicer medvladni funkciji Evropske unije ob oblikovanju stališč Slovenije znotraj Evropske unije. Vsebinsko izjemno zanimiv, omogoča horizontalni in strateški pregled, in če želite, lahko z obravnavo stališč na teh odborih, verjamem, tudi močno izboljšamo okvir našega skupnega evropskega sobivanja.

Tokratna ministrska konferenca Svetovne trgovinske organizacije bo poskušala doseči napredek od zadnje ministrske konference. Slovenija je leta 1994 bila ena od ustanovnih članic Svetovne trgovinske organizacije, seveda z ambicijo, da postavimo jasna in enaka pravila za svetovno trgovino v razmerah pospešene globalizacije. Danes, desetletja kasneje, vidimo, da je ta svetovna trgovina na nek način ogrožena z novimi izzivi in skupna ambicija Evropske unije je, da bi temu okviru dali novo dinamiko tudi znotraj Svetovne trgovinske organizacije. V tem pogledu se je zaključila že prejšnja, 11. ministrska konferenca Svetovne trgovinske organizacije in to je s sicer zelo nizkimi pričakovanji tudi ambicija na tokratni, 12. ministrski konferenci.

Ker Evropska unija v okviru Svetovne trgovinske organizacije nastopa z enim glasom, seveda ob ministrski konferenci v Ženevi poteka hkrati in vzporedno tudi Svet Evropske unije, ki bo ob sprejetih stališčih Evropske unije še sproti tekom same ministrske konference dopolnjeval ta stališča.

Naj povem še to osebno impresijo, zdaj je dober teden, odkar smo z ministrom Hanom vstopili v prostore Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Moram reči, da smo v njem našli izjemne strokovnjakinje in strokovnjake. Z mano je danes tudi gospa Tatjana Košir, ki že dolgo, desetletja, izjemno strokovno bdi nad multilateralnimi in plurilateralnimi trgovinskimi sporazumi in v tem pogledu je tudi specialistka za vprašanje svetovne trgovinske organizacije, njene reforme, tako da bom prosil gospo Košir, v kolikor bo to potrebno, da tudi natančno odgovori na vaša morebitna vprašanja.

OK, zdaj pa, če grem zelo na kratko k sami vsebini tokratnega ministrske konference, torej 12. ministrske konference. Za Evropsko unijo je prioritetno vprašanje reforme svetovne trgovinske organizacije, da bo v spremenjenih okoliščinah ostala relevanten okvir pravil za svetovno trgovino, da odpravimo disfunkcijo te svetovne trgovine v smislu različnih protekcionističnih režimov, ki ponovno v novi geostrateških razmerah dobivajo zamah, da izboljšamo vse tri osnovne funkcije svetovne trgovinske organizacije: to je pogajalsko, nadzorno in posvetovalno, vključno z vsemi potrebnimi institucionalnimi izboljšavami. Zdaj v času, ko je multilateralna ureditev sveta na nek način ogrožena, so ti napori še toliko bolj pomembni.

Prav tako posodobitev reševanja sporov, kot prednostna naloga do naslednje ministrske konference. Naj pri tem povem, da je zaradi epidemije Covid-19 prišlo tudi do zamika med 11. in 12. ministrsko konferenco, tako da jo bo tokrat v Ženevi potrebno ob številnih izzivih nadoknaditi tudi časovni zamik.

Evropska unija si je tudi prizadevala preko skupine podobno mislečih držav, ki ima znotraj WTO vzdevek Ottawa, da bi na tokratni ministrski konferenci prav zaradi nizkih pričakovanj glede nekaterih rešitev, ker prihaja do pomembnih razlik med državami, začrtali tudi delo Svetovne trgovinske organizacije do ministrske konference, ki bo naslednja, vendar pa je tudi v danih razmerah, torej sama kriza organizacije in trenutni geopolitični okvir, mogoče doseči le politično zavezo sami reformi, kot podporo prihodnjemu delu v obliki dveh odstavkov v zaključnem dokumentu ministrske konference.

No, za Slovenijo in za evropsko unijo je sicer, so izjemna pomembna še naslednja vprašanja ob reformi Svetovne trgovinske organizacije, in to je odziv na prehransko krizo, kjer gre, za prvič: ambicijo Evropske unije, da zagotovi prost pretok na nek način humanitarne prehranske pomoči, hkrati pa seveda izboljša okvir za to, da ne bi protekcionistične ambicije pravzaprav ovirale varno in zanesljivo preskrbo s prehrano v vseh delih sveta. Kot veste, je to eno od trenutno odprtih perečih vprašanj.

Prav tako želi Evropska unija in s tem Slovenija izboljšati odziv na pandemijo in rešiti še določene specifična vprašanja, kot so, denimo vprašanje ribiških subvencij.

Jaz predlagam, gospod predsednik, da uvodno razložitev tukaj zaključim. V kolikor pa boste članice in člani Odbora, poslanke in poslanci, imeli svoja vprašanja, na njih z veseljem odgovorim.

Se vam zahvaljujem, gospod državni sekretar.

Torej, to je bil osnutek izhodišča za udeležbo, ki ga je predstavil.

Sedaj bom odprl razpravo kolegic in kolegov.

Gospod Hoivik, izvolite, beseda je vaša.

Hvala gospod predsednik.

Tudi na tem mestu vam jaz izrekam čestitke za predsedniško mesto. Hvala državnemu sekretarju gospodu Frangežu za kratko predstavitev.

Sam sem si kar prebral dokaj natančno tale izhodišča in z njimi se seveda strinjam. Me pa zanima samo podatek, morda je prišlo do napake. Vi ste to sprejeli na dopisni seji in me samo zanima, kako da se tega pomembnega srečanja predvsem te 12. ministrske konference, ki kot vemo, planiranja je bila tudi za čas predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije, pa je zaradi pandemije pač se prestavilo, da ni nobenega predstavnika ministrstva. Torej, govorim, ali državni sekretar ali sam minister. Zdi se mi zelo pomembno, da na tako pomembnem srečanju, ki bo trajal celo tri dni kolikor vidim od 12 do 15 junija, da je to tudi nekako politično telo, predvsem sicer s strokovnimi temami kot ste dejali pošiljate v Ženevo 8-člansko delegacijo, absolutno vidim, da so to strokovnjaki na svojih področjih, ampak se mi pa zdi zelo pomembno in hkrati skrb zbujajoče, da niste navedli niti enega vsaj državnega sekretarja, ki bi se te ministrske, zato se tudi imenuje ministrska konferenca, udeležil.

Tako, da me zanima kaj je privedlo do tega, da se gospod Han oziroma eden izmed vaju z gospodom Židanom tega srečanja ne bo udeležil oziroma ne bo vodja delegacije.

Hvala lepa.

Izvolite, gospod državni sekretar.

Gospod poslanec Hoivik, najlepša hvala za vaše vprašanje.

Kot veste je relativno kratek čas med nastopom nove Vlade in začetkom te ministrske konference, priprave nanje potekajo že dalj časa. Povsem običajno je, da ministra ali državne sekretarje kot predstavnike Vlade na tovrstnih ministrskih srečanjih predstavljajo predstavniki države na ravni veleposlanikov. Jaz sem prepričan, da bo gospa Anita Pipan, ki je veleposlanica na stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Združenih narodih v Ženevi to nalogo opravila odlično in nenazadnje, ker se stalno ukvarja s temi vprašanji tudi strokovno in politično podkovana oseba za ta izziv. Naj pa pri tem povem, da se bosta ministrske konference udeležili tudi dve visoko usposobljeni predstavnici Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo tako direktorica direktorata gospa Karla Pinter kot gospa Tatjana Košir kot vodja sektorja za trgovinsko politiko. Ob naslednji priložnosti verjamem, da bo mogoče se organizirati tudi drugače in da bomo tudi s politično dimenzijo bolje predstavljali Slovenijo na takšnem srečanju. Tokrat vas prosim za razumevanje.

Hvala za odgovor.

Še kakšna razprava, vprašanje kolegic in kolegov? (Ne.) Torej ni. Zaključujem razpravo poslancev in poslank.

Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se bo glasil: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za zunanje zadeve (trgovina), ki bo v Ženevi od 12. do 15. junija 2022 in jih bo podprl.

Glasujemo. Za je glasovalo 15 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 15.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je bil sklep sprejet.

Torej zahvala. S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Se zahvaljujem državnemu sekretarju.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO, V LUKSEMBURGU 13. JUNIJA 2022.

Gradivo k tej točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 9. junija 2022 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Torej ministrice za gospodarstvo tukaj ne vidim, vidim pa nekje državnega sekretarja, gospoda dr. Darija Krajčiča, državni sekretar Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Torej, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju sveta.

Najlepša hvala gospod dr. Darij Krajčič, izvolite beseda je vaša.

Hvala lepa, spoštovani predsednik za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Tokratno zasedanje sveta bo potekalo v Luksemburgu, delegacijo bo vodila veleposlanica, zraven bosta še dva strokovnjaka, eden prav tako iz predstavništva, drugi gre pa iz Slovenije. Vsebina zasedanja tokrat bo enodnevni, začel se bo ob 11. uri, zaključil okoli 19. ure zvečer, začel se bo z razpravo o ribiških pogajanjih za leto 2023. Sledila bo predstavitev poročila o uporabi zdravstvenih in okoljskih standardov unije za uvožene kmetijske in agroživilske proizvode šele proti večeru bo na vrsti razprava in izmenjava mnenj držav članic glede stanja na kmetijskih trgih. Svet se bo zaključil z obravnavo točk pod razno, to je s skupno izjavo držav članic v zvezi z neuradnim osnutkom zakonodajnega akta o trajnostni rabi pesticidov. Točka z informacijo predsedstva o poročilu je bila umaknjena z dnevnega reda zasedanja. Vsebina zasedanja bo zelo zanimiva. Ena bo takšna, ki se obravnava na praktično vsakem zasedanju, druge bodo pa takšne, ki se po rednem postopku izvajajo. Na tokratnem zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo, ki je zadnje v času francoskega predsedovanja, bodo obravnavane kmetijske in ribiške točke s poudarkom na razpravi o posledicah vojne v Ukrajini.

Začel bi najprej s ključno točko, tj. izmenjavo mnenj glede razmer na kmetijskih trgih zaradi posledic vojne. Ta tema, povezana z vojno je na dnevnem redu vsak mesec od izrednega zasedanja v mesecu marcu oziroma v širšem kontekstu problematika naraščanja cen gnojil in energentov že vse od lanske jeseni. Trenutne razmere na trgih so zaznamovane z nadaljnjo rastjo vhodnih stroškov zlasti gnojil, energije in krme ter posledično močno rastjo odkupnih cen kmetijskih proizvodov ob negotovosti nadaljnje agresije v Ukrajini ter s tem povezane prihodnje oskrbe z gnojili in energenti. Tu zlasti izpostavljamo problematiko plina. Zaskrbljujoča je tudi rast cen hrane in dostopnost hrane najbolj ranljivim skupinam. Republika Slovenija z zaskrbljenostjo spremlja rast stroškov vhodnih surovin in posledično močno rast odkupnih cen kmetijskih proizvodov. Potencialno zmanjševanje kupne moči potrošnikov zaradi inflacije bo proizvajalcem omejevalo možnost, da bi višje stroške v celoti prenesli na končno ceno proizvodov. Slovenija podpira vse nedavno sprejete ukrepe, namenjene stabilizaciji razmer na kmetijskih trgih kot so ukrep zasebnega skladiščenja prašičjega mesa, izjemne ukrepe v kmetijskih sektorjih v izrednih razmerah na podlagi 219. člena Uredbe o skupni tržni ureditvi, odstopanje od nekaterih pravil glede neposrednih plačil na površinah z ekološkim pomenom, to je začasno odstopanje od obstoječih pravil zelene komponente, s katerim se bo omogočila kmetijska pridelava na zemljiščih v prahi v okviru diverzifikacije in površin z ekološkim pomenom, pri čemer bi se na slednjih tudi izjemoma dovolila uporaba fitofarmacevtskih sredstev.

Po temeljitih analizah podatkov o stanju na trgih in posvetovanju s ključnimi deležniki se je Slovenija odločila pomoč na podlagi 219. člena Uredbe o skupni tržni ureditvi nameniti sektorju mleka. Glede na omejenost sredstev smo pri določitvi sledili zavezi pomagati tistim pridelovalcem, ki jih je trenutna kriza najbolj prizadela. Komisija bo v kratkem objavila predlog spremembe prehodne uredbe, ki bo omogočila sprejem ukrepov za naslovitev kriznih razmer v okviru obstoječih programov razvoja podeželja. Predvideno je, da bi se iz neporabljenih sredstev PRP lahko dodelila enkratna podpora kmetijam in podjetjem, ki so najbolj prizadeta zaradi visokih stroškov vložkov. Slovenija podpira možnost koriščenja neporabljenih sredstev na programu razvoja podeželja za pomoč kmetijam in podjetjem. Komisija mora stanje še naprej skrbno spremljati in oceniti nadaljnji razvoj ter zagotoviti potrebna sredstva za reševanje posledic te krize. Slovenija podpira tudi aktivnost predstavljene v sporočilu o potezah solidarno z Ukrajino za pospešitev izvoza kmetijskih proizvodov iz Ukrajine. Podpiramo razrešitev ključnega omrežja infrastrukture v Ukrajini in Moldaviji, ki bo olajšala težave z izvozom in uvozom iz Ukrajine v trenutni situaciji in srednjeročno krepitev odpornosti Ukrajine in njene povezljivosti z EU prometnim in logističnim omrežjem.

Napredek pri pripravi poročila o porabi evropskih zdravstvenih in okoljskih standardov za uvožene kmetijske proizvode. Na dnevnem redu je tudi predstavitev poročila o porabi evropskih zdravstvenih in okoljski standardov. Poročilo bo predstavila Evropska komisija. Poročilo izhaja iz političnega dogovora komisije, sveta in parlamenta, h kateremu so se tri evropske inštitucije zavezale zaključku pogajanj o novi skupni kmetijski politiki v preteklem letu. V okviru tega dogovora sta Evropski parlament in Svet pozvala Komisijo, da najpozneje do junija 2022 predloži poročilo o porabi zdravstvenih in okoljskih standardov EU za uvožene agroživilske proizvode. Pri tem gre seveda za tretje države. Poročilo do oddaje izhodišč v obravnavo še ni bilo objavljeno. Slovenija pozdravlja poročilo in v celoti podpira dosedanje ugotovitve predsedstva, da je za prehod na trajnostne prehranske sisteme nujna boljša usklajenost med zelenim dogovorom, SKP in trgovinsko politiko. Glede naštetih možnosti aktivnosti za zagotovitev učinkovite usklajenosti smo mnenja, da nobena aktivnost ni pomembnejša od druge. Vzporedno je treba voditi tako notranje aktivnosti Evropske unije kot tudi aktivnosti EU na mednarodnem področju. Kar zadeva notranje vzvode EU menimo, da je EU že danes na pravi poti in zato Slovenija podpira nadaljevanje kontinuiranega pregledovanja EU standardov varne hrane in krme ter dobrobiti živali in posodabljanje skladno z najnovejšimi dognanji znanosti. Slovenija se tudi zavzema, da je treba v trgovinskih pogajanjih zagotoviti spoštovanje vsaj obstoječe ravni EU standardov glede varne hrane, katere pa je treba dopolnjevati skladno z razvojem novih tehnologij v kmetijstvu in živilstvu, vključno z modernim kmetijskim »tehnologiranju« ter pravili varstva potrošnikov. Po mnenju Slovenije namreč nobeden dogovor ne sme ogroziti tako imenovanega evropskega modela kmetijstva, ki temelji na visokih kakovostnih in okoljskih standardih ter temelji na možnosti uporabe previdnostnega načela. Poleg tega nobeden sporazum ne sme posegati v legitimne pravice držav članic do reguliranja določenega področja katerega cilj je javna korist njenih državljanov in državljank. Sporočilo komisije o stanju izvajanja skupne ribiške politike in posvetovanju o ribolovnih možnostih za leto 2023. Na dnevnem redu je predvidena tudi izmenjava mnenj glede sporočila komisije o stanju izvajanja skupne ribiške politike in posvetovanju o ribolovnih možnostih za prihodnje leto. Gre za sporočilo, ki ga v zvezi z ribolovnimi možnostmi komisija predstavi vsako leto junija ali julija ter v njem nakaže načrtovani pristop glede določanja ribolovnih možnosti za drugo polovico leta v kateri sledi sprejemanje letnih uredb o ribolovnih možnosti za naslednje leto. Slovenija podpira izmenjavo mnenj med ministri glede tega sporočila na junijskem zasedanju sveta. Z vidika slovenskega ribištva bo Slovenija v okviru razprav o sporočilu komisije v zvezi s posvetovanjem o ribolovnih možnosti za leto 2023 namenila posebno pozornost ukrepom upravljanja, ki zadeva ribištvo v Jadranskem morju oziroma slovensko ribištvo.

Točka razno. Je ni v izhodiščih, ker je bila dodatno dana na dnevni red. Gre za skupno izjavo držav članic v zvezi neuradnim osnutkom zakonodajnega akta o trajnostni rabi pesticidov. Republika Slovenija se je pridružila tudi skupni izjavi določenih držav članic glede neuradnega osnutka zakonodajnega akta o trajnostni rabi pesticidov. Slovenija podpira splošni cilj v zvezi z zmanjševanjem uporabe FF sredstev in je bila vedno zavezana k doseganju tega cilja in sicer z ustreznim izvajanjem in spodbudami na državni ravni. K temu smo bili zavezani kljub izzivom s katerim se spoprijemamo pri zdravju rastlin kot so majhne kmetijske strukture, omejitve zaradi majhnosti trga s FF sredstvi in torej omejena razpoložljivost teh sredstev. Republika Slovenija pa se zaveda, da je neuraden osnutek tega SUR vključuje nekatere daljnosežne omejitve za rabo pesticidov, ki bi lahko imele resne posledice za kmetijsko pridelavo v Sloveniji in kmete. To bi lahko privedlo do resnih gospodarskih in socialnih posledic ter motenj v preskrbi s hrano in prehranski varnosti.

Najbolj nas skrbi prepoved uporabe sredstev na območju Natura 2000 in cilja zmanjšanju uporabe sredstev za 50 %. Za Republiko Slovenijo je ključno, da sprejeti cilji zmanjševanja rabe pesticidov ne povzroča zmanjšanje kmetijske proizvodnje ter s tem ogrozijo prehransko varnost Evropske unije in povečano odvisnost odvoza hrane. Zakonodajni predlog je zato potrebno izboljšati tako, da bo hkrati učinkovito prispeval k zmanjševanju tveganj povezanih z uporabo FF sredstev ter upošteva razlike med državami članicami, še posebej kar zadeva kmetijsko proizvodnjo na občutljivih območjih. Predlagane omejitve glede rabe FF sredstev na občutljivih območjih namreč lahko pomeni opuščanje kmetijske proizvodnje na teh območjih.

Torej, zahvala državnemu sekretarju.

Sedaj bom odprl razpravo kolegic in kolegov! Se je kdo prijavil? (Da.) Izvolite.

(?)GOSPOD _____: Spoštovani poslanke in poslanci!

Mene mogoče toliko, ker sem tudi tale dokument prebral, veliko se govori o enotni evropski obrambi proti toči. Tukaj ni omenjen uničujoč učinek toče na kmetijskih površinah in vplivu na končne cene hrane. Mogoče tudi pomanjkanje namakalnih sistemov in pa sistemov zavarovanje pred pozebo, mogoče kmete tudi oziroma naše proizvajalce to zanima.

Hvala.

Izvolite.