Dober dan!

Nadaljujemo, še od prej z novo sejo, 6. nujno sejo Mandatno-volilne komisije.

Imam tukaj pooblastil. In sicer Rastislav Vrečko nadomešča poslanko Almo Intihar, Milan Jakopovič poslanca dr. Mateja Tašnerja Vatovca, Dušan Stojanović Mojco Šetinc Pašek in mag. Janez Žakelj Janeza Ciglerja Kralja pa še Žan Mahnič nadomešča Alenko Jeraj in pa Tomaž Lisec Anjo Bah Žibert. Lepo pozdravljeni!

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:

1. Predlog za imenovanje člana Sveta Banke Slovenije

viceguvernerja,

2. Predlog za imenovanje predsednice Računskega sodišča,

3. Predlog za razrešitev z mesta članice Sveta Banke

Slovenije viceguvernerke

4. Predlogi za izvolitev v sodniške funkcije na sodniška

mesta okrajnih sodnic in sodnikov na okrajnem sodišču v Ljubljani.

Ker v poslovniške roku nisem prejela predloga za spremembo dnevnega reda ugotavljam, da je dnevni red seje takšen kot ste ga s sklicem prejeli. Nekatera gradiva za današnjo sejo ste prejeli tudi v varovani predal v sistemu Udis, zaradi osebnih podatkov. Če jih nameravate navajati vas lepo prosim, da me na to opozorite, ker bo potrebno, potem zapreti sejo skladno s 101. členom Poslovnika.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA IN SICER NA PREDLOG ZA IMENOVANJE ČLANA SVETA BANKE SLOVENIJE VICEGUVARNERJA, ki ga je Državnemu zboru predlog predsednik Republike Slovenije.

Predlog ste članice in člani, zaradi varstva podatkov prejeli v varovani program v sistemu Udis. K tej točki dnevnega reda sem vabila tudi Urad predsednika Republike seje se udeležuje gospa Nataša Kovač, ki jo lepo pozdravljam. Torej guverner Banke Slovenije je 5. oktobra 2021 obvestil predsednika Republike Slovenije, da 5. aprila 2022 preneha mandat viceguvernerju dr. Primožu Dolencu. Državni zbor je na seji 4. februarja 2022 odločal o predlogu predsednika Republike Slovenije za imenovanje člana Sveta Banke Slovenije viceguvernerja, vendar kandidat na tajnem glasovanju ni prejel zadostnega števila glasov poslank in poslancev. Predsednik Republike Slovenije je zato ponovno opravil postopek za zbiranje predlogov možnih kandidatov in po pogovoru s predlaganimi kandidati presoji kandidatur in posvetovanjih z vodij poslanskih skupin ter na podlagi možnosti iz četrtega odstavka 37. člena Zakona o Banki Slovenije, v skladu katero lahko imenovanje predlaga tudi druge kandidate, ki se niso prijavili na poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov Državnemu zboru v imenovanje za člana Sveta Banke Slovenije viceguvernerja predlaga mag. Milana Martina Cvikla. Predlog predsednika republike je obrazložen in vsebuje tudi življenjepis kandidata. Priložena pa mu je tudi izvaja kandidata o sprejemu kandidature. Sedaj pa dajem besedo gospe Nataši Kovač.

Izvolite.

Hvala lepa.

Lep pozdrav, poslankam in poslancem, gospa predsednica.

Ob tem uvodu naj dodam samo še nekaj besed utemeljitve pri predlogu za mag. Milana Martina Cvikla za viceguvernerja Banke Slovenije. Kot je bilo že omenjeno je predsednik republike ponovil javni poziv po prvem neuspešnem glasovanju o kandidatu. Na poziv so se prijavili štirje kandidati: dr. Primož Dolenc, Miha Mihič, Matjaž Noč in mag. Sibil Svilan. Po temeljitih posvetovanjih s poslanskimi skupinami, na katerih so poslanske skupine vlade koalicije predsedniku republike predlagale kandidaturo izven javnega poziva, se je predsednik odločil, da Državnemu zboru v skladu z možnostjo, da kandidira tudi kandidat izven javnega poziva, odločil, da Državnemu zboru predlaga v imenovanje mag. Milana Martina Cvikla.

Mag. Cvikl je magister ekonomskih znanosti, ki je študij ekonomije končal na ekonomski univerzi v Ljubljani in se takoj zaposlil v takratnem analitsko-raziskovalnem centru Banke Slovenije. Delovne izkušnje, ki jih je gospod Cvikl pozneje pridobil pri delu na slovenski centralni banki, Svetovni banki, na Ministrstvu za finance, v Novi ljubljanski banki, Vladi Republike Slovenije, na Evropskem računskem sodišču ter v svetu direktorjev Evropske banke za obnovo in razvoj, so tesno povezane s področjem delovanja Banke Slovenije v izvajanju njenih politik in delovanja regulatorja in nadzornika, najsibo to področje analize denarne politike, vzpostavljanje centralno-bančnega, fiskalnega in finančnega sistema v državah tranzicije, vzpostavitvi pogojev za prevzem evra, krepitvi rasti in kapitalske ustreznosti bank in podobno. Kot minister za evropske zadeve je mag. Cvikl dodobra spoznal evropske institucije, pomembne za ekonomsko in finančno upravljanje evropske denarne in gospodarske unije. V času dela na evropskem računskem sodišču je deloval kot član, poročevalec in dekan senata, ki je revidiral odziv Evropske unije na finančno krizo vključno z revizijo novo vzpostavljenih regulatornih avtoritet. Vprašanja, s katerimi se je mag. Cvikl delovno največ ukvarjal, so tako ključna vprašanja nadaljnjega delovanja Banke Slovenije kot dela enotnega nadzornega mehanizma SSM, ki ga sedaj opravlja Evropska centralna banka, ter delovanje enotnega reševalnega mehanizma SRM, ki naj bi nadomestil vlogo nacionalnih reševalnih mehanizmov v primeru ponovitve kriz, ki bi ogrozile suverene države. Mag. Milan Martin Cvikl je odličen strokovnjak z dolgoletnimi bogatimi izkušnjami v domačem in širšem mednarodnem okolju na področju centralnega bančništva in financ nasploh. Pozna delovanje narodnih gospodarstev, institucij Evropske unije in tudi institucij Evropske centralne banke in njenih mehanizmov. S svojimi izkušnjami in znanjem lahko pomembno prispeva k učinkovitejšemu in uspešnejšemu delovanju slovenske centralne banke v evropskem sistemu centralnih bank.

Na podlagi posvetovanj s poslanskimi skupinami Državnega zbora je mogoče ugotoviti, da kandidat uživa potrebno podporo za izvolitev. Na podlagi vsega navedenega predsednik republike meni, da je mag. Milan Martin Cvikl primeren kandidat za predlagano mesto in bo v primeru izvolitve naloge na Banki Slovenije lahko opravljal z največjo mero strokovnosti in vestnosti.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Aha, kolega Tanko, izvolite.

Hvala lepa.

Zdaj tukajle imam pred sabo ta povzetek tega CV-ja kandidata mag. Milana Martina Cvikla. Zdaj v tem CV-ju manjka po moje, da je bil tudi generalni sekretar vlade v nekem obdobju. In zakaj je to pomembno, da ni navedeno med vsemi temi referencami? Pa tudi se mi zdi, da je bil v enem obdobju tudi predsednik preiskovalne komisije Patria, ne? S tem se je mnogo ukvarjal in takrat so se, bi rekel, pri delu zgodili neki neobičajni zaključki, ki niso dobili nobene potrditve potem v nobenih izvedbenih stopnjah na sodiščih. In jaz mislim, da kandidat, ki je tako, bi rekel, intenzivno sodeloval pri deformiranju nekega preiskovalnega postopka ali pa nadzornega postopka v okviru Komisije za nadzor javnih financ, pač ne izpolnjuje kriterija za to, da se ga predlaga za viceguvernerja. Tam so bile zelo, bom rekel, prirejene, za lase privlečene ugotovitve, izjave, / nerazumljivo/ kar zadeva zadevo Patria. In tiste izjave niso imele nobene podlage v nobenem izmed aktov, ki se jih je potem uporabilo v teh postopkih. Tako, da kar zadeva ta del, menim, da ne izpolnjuje, bi rekel, kriterija, da bi lahko kot nekdo, ki je strokovnjak, ki bo delal objektivno, kandidiral za tako pomembno funkcijo kot je funkcija viceguvernerja.

Hvala lepa.

Kolega Lisec, izvolite.

Hvala.

Na poziv Urada predsednika Slovenije so prišli štirje po mojem mnenju dokaj solidni kandidati. Potem pa se je zgodilo tisto, kar levi politični pol vseskozi govori, da dela desni politični pol: brutalno politično kadrovanje kandidata, ki je bolj kot po strokovnih referencah znan po svoji politični poti. In samo predstavljajte si, kakšni bi bili danes in pa jutri članki v slovenskih časopisih ali pa v ostalih medijih, če bi se podobno z drugimi imeni zgodilo v prejšnji vladi. Brutalno kadrovanje. Neki x kandidati, politični, nestrokovni in takoj naprej. Ampak sedaj je drugače, sedaj je Svoboda in v imenu te drugačne svobode je dovoljeno, celo tiho podpirano s strani medijev brutalno politično kadrovanje. To je ta nova, drugačna svoboda. Jaz take drugačne svobode ne morem podpirati, niti kandidata, ki ima marsikaj drugega skritega v življenjepisu, kar ni javno oziroma tukaj zapisano.

Glasoval bom proti.

Hvala lepa.

Želi še kdo?

Izvolite, kolega Mahnič.

Hvala.

Tudi sam kandidata ne bom podprl. Jaz verjamem, da je v Sloveniji dovolj strokovnjakov za zasedbo takšne funkcije. Nenazadnje so se štirje prijavili. Ampak očitno nihče od teh ne ustreza kriterijem, ki so eni in edini oziroma je eden in edini, to je pa članska izkaznica ene od strank koalicije. Gre pač za politično kuhinjo. Glede na to, da je gospod Cvikl bil kandidat tudi za, se je omenjal, za gospodarskega ministra pa da je želel biti finančni minister in potem za kohezijo, skratka sam se je ponujal za vse te funkcije in kaj jaz vem kaj še vse. Ker očitno za premierja ni bil sprejemljiv ali pač znotraj stranke ni bilo soglasja, je seveda, da bo mir v hiši, se pravi, da bo mir na Levstikovi in da bo mir tudi v koalicijskih vrstah, potrebno mu dati neko funkcijo. In ta funkcija sedaj je viceguverner Banke Slovenije.

Zdaj zanimivo je v tem mandatu velikokrat oziroma v prejšnjem takrat, ko je vlada oziroma koalicija imenovala za ustavnega sodnika dr. Accetta, kaj je dr. Accetto dejal oziroma takrat, kako je ocenjeval gospoda Cvikla. In naj tukaj navedem, da je časopis Delo leta 2010 poročal, da je docent za evropsko pravo takrat, zdajšnji mislim, da celo predsednik Ustavnega sodišča dr. Matej Accetto objavil kolumno, v kateri je kompromitiral Cvikla. Po njegovem mnenju je kar 70 avtorskih strani od skupno 1023 poljubno napisano besedilo prepisano iz Wikipedie in vladne obrazložitve zakona. Gre seveda za knjiga Prenovljeno pravo Evropske unije in gre za impresivno obsežno knjigo, natisnjeno na debelem papirju, ki jo bralec komaj prime v eno roko, pričakovanje dviga tudi uvodna beseda, ki hvali nazornost Cviklovih pojasnil in zanimivost njegovih razmišljanj, vendar pa je po analizi te dr. Accetto ugotovil, da gre za prevaro bralcev. Knjiga ima namreč 1023 strani, vendar pa je od tega 920 strani prilog, saj je Cvikl objavil prečiščene različice obeh temeljnih pogodb kot jih spreminja Lizbonska pogodba, in sicer tako v slovenskem, kar znaša 467 strani, kot v angleškem jeziku, kar znaša 453 strani. Accetto se je čudil, zakaj bi bralec potreboval natisnjeno tudi angleško različico, saj je dostopna na spletu. Če odštejemo prilogi in uvodne besede, potem je vsebinskega besedila, pod katerega se je podpisal avtor, samo 70 strani. Se pravi, res vrhunski strokovnjak, ki izda knjigo tako, da dva uradna dokumenta sprinta v angleškem in slovenskem jeziku, jih da noter v knjigo, še 70 strani svojih da zraven in to je to. In to je knjiga, ki ima več kot tisoč strani. Zdaj, nekako tako je tudi vodil tisto preiskovalno komisijo, kot je prej omenil kolega Tanko. Skratka, gre za nekoga, ki je bil imenovan tudi na pretekle pozicije izključno zaradi tega, ker ima v svoji denarnici ali pa predalu, kakorkoli že želite, stransko izkaznico Socialnih demokratov, in pač določene usluge se na ta način tudi poplačuje. Skratka, gre za nekoga, ki bo izključno služil tej Vladi, ki bo izključno služil interesom vladajoče koalicije in ne gre za nekoga, ki bi lahko deloval kot neodvisen, kot nekdo, ki bo dal prednost interesom državljank in državljanov, prednost javnim financam, če že želite, ampak bo seveda sledil izključno temu, kar bo narekovala vladajoča politika.

Skratka, ne spomnim se primera, da bi tako vidnega člana ene od strank predlagali za tako pomembno in za tako visoko funkcijo, ampak to je očitno v naravi Socialnih demokratov, saj so, mislim, da bivšega svojega predsednika Cirila Ribičiča imenovali za ustavnega sodnika leta nazaj, in to pač dokazuje, da eno delamo, drugo govorimo oziroma, da v prejšnji Vladi v zadnjih dveh letih se je veliko govorilo, kako Vlada vidne člane imenuje na, ne vem katere pozicije. Ja, lahko boste rekli, da smo tudi mi predlagali moža ene od naših članic, ampak pri gospodu Divjaku ni šlo za vidnega člana Slovenske demokratske stranke, ampak gre za vrhunskega, finančnega, ekonomskega strokovnjaka, ki že svojo celo kariero opravlja funkcije v tem sistemu. Milan Martin Cvikl, pa za razliko od njega, je viden član politične stranke, bil je poslanec, bil je generalni sekretar Vlade in je takrat tudi v letih 2007, 2008 v tej komisiji Patria in ostalih zadevah tudi opravljal tisto umazano delo za rušenje Vlade in pa za kompromitiranje takratnega premiera, kar je seveda na koncu se vse izjalovilo, sicer žal, šele na Ustavnem sodišču, pa vendarle je zgodba dobila epilog.

Žal mi je, da je predsednik Republike na nek način tem pritiskom podlegel in predlagal gospoda Cvikla za tega kandidata. Vemo sicer, da nekako predsednik Pahor je takšne vrste politik oziroma predsednik, da mu je v prvi vrsti važno predvsem, da bo kandidat v parlamentu potrjen, ne toliko, kakšen kandidat je, ampak, da mu ni potrebno ponovno pošiljati predloga, v kolikor ne bi bil izvoljen. In, to je pač šolski primer tega. Zdaj, če se ne motim, je bil celo generalni sekretar takrat, ko je bil sedanji predsednik premier, se pravi, je bil generalni sekretar v času Pahorjeve Vlade, in že nekako iz tega higienskega vidika mislim, da bi bilo na mestu, da takšnega kandidata predsednik Republike ne bi predlagal.

Tako da, jaz sam ga ne bom podprl. Menim pa, da je pač to slaba popotnica tudi za ugled Banke Slovenije in tudi za nadaljnje delo te inštitucije, kajti, če je bil nek kompromis o sedanjem guvernerju Banke Slovenije, ki je imel podporo tako na levi kot na desni, in vodi z zgledom to inštitucijo, potem je sedaj pri vice guvernerju žal ravno obratno.

Hvala lepa.

Obveščam vas še o naslednjih nadomeščanjih: kolega Bojan Čebela nadomešča mag. Natašo Avšič Bogovič, Gašper Ovnik Moniko Pekošak in Damijan Zrim mag. Bojano Muršič.

Tako, zdaj pa nadaljujemo z razpravo.

Želi še kdo razpravljati? Ja, izvolite gospa Nataša Kovač.

Smo pojasnilo. V predlogu obrazložitev kandidatur predsednika republike največkrat ni mogoče zapisati prav vse izkušnje in vse kar je kdo od kandidatov počel v svojem življenju, velikokrat so te tako obsežne, da bi bilo enostavno preveč, zato so zapisane tiste, ki so res pomembne, predvsem za funkcijo za katero kandidat kandidira. Je pa v obrazložitvi zapisano tako njegovo delo v Vladi Republike Slovenije kot tudi poslanca Državnega zbora. Sicer so pa vsi podatki javni, tako da tudi če niso tukaj zapisani veljajo. Hvala lepa.