Lep pozdrav vsem!
Dobrodošli na 2. nujno sejo Odbora za kulturo. Lep pozdrav vsem članicam in članom odbora, vsem vabljenim, ministrici ter ostalim prisotnim.
Pričenjam torej 2. nujno sejo Odbora za kulturo. Članice in člane prosim, da preveriti ali imate s seboj kartice, ki vam omogočajo glasovanje oziroma jih, potem tudi, kar namestite sicer domnevam, da jih bomo potrebovali nekoliko kasneje pa vendar. Obvestil o tem, da je kdo zadržan oziroma se seje ne more udeležiti nimam. Imam pa samo eno pooblastilo in sicer poslanca Dušana Stojanovića iz Gibanja Svoboda nadomešča Mojca Šetinc Pašek. Uvodoma bi želela pozdraviti tudi novega člana Odbora za kulturo in tudi novega podpredsednika Jonasa Žnidaršiča ter ob enem tudi podpredsednico odbora Alenko Jeraj.
S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje odbora in v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom torej je določen takšen kot ste ga prejeli s sklicem z eno točko – Okrnjene novinarske in uredniške avtonomije ter pravice do obveščenosti kot poslanstva javna RTV Slovenija.
Smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA.
Gradivo je bilo objavljeno in je še vedno objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Kdo je vabljen k točki je razvidno in sklica seje. Sedaj, če vse poimensko preberem se mi zdi, da porabimo preveč časa, ki ga bomo zagotovo koristneje uporabili.
Sedaj uvodoma bi na kratko res na kratko iz istega razloga želela povedati zakaj sem se odločila za sklic seje. Za sklice seje sem se odločila, zaradi zaskrbljujočega dogajanja na javnem zavodu RTV, ki smo mu res priča že, kar nekaj časa, ampak v zadnjih dneh je postalo to zelo očitno, da je nekaj narobe celo tistim, ki tega dogajanja ne spremljajo tako zelo in torej tudi površnemu opazovalcu dogajanja je postalo jasno, da gre nekaj narobe.
Druga stvar, ki je zaskrbljujoča so nekatere napovedi kot je denimo ukinitev dopisništev v tujini. To je lahko eden opravičen sklep, da gre za poseganje malo večje poseganje kot bi rekli preprosto, da lahko pač vodstvo RTV dejansko se v skladu z budžetom torej s proračunskim denarjem in vse tukaj gre pa za dejansko poseganje v same temelje javne RTV in ustavno pravico do obveščenosti, ki je seveda zelo jasna in to so zadeve, ki so nekako bile postavljene skupaj z našo državo, zato sem se odločila, da skličem to sejo, da povabim vse vpletene, spremljajo nas tudi vsi vpleteni, ker dejansko gre za to, da to ni nikogaršnja last niti ni last nikogaršnjih interesov, zato najprej k besedi vabim gospo Heleno Milinković, predsednico generalnega vodstva Krovnega odbora in koordinacije novinarskih sindikatov RTV.
Helena MilinkovićDobro jutro. Hvala za besedo.
Čeprav se počutim predvsem nelagodno, da sedaj to govorim, čeprav imam prva besedo. Pred dvema dnevoma sem skupaj s svojimi kolegi in ostalimi nekdanjimi zaposlenimi in predstavniki javnosti govorila pred parlamentom. Za nas je to eno skrajno dejanj, dejanje obupa. Dejanje obupa, zato ker se nam novinarjem urednikom krati temeljne pravice do dela, pravice do svobode izražanja, pravico do avtonomnega novinarskega dela. Javnost je že precej seznanjena z dogajanjem na javni radioteleviziji. Mi sicer ne razumemo posega, rezanja dopisništev v tujini kot nekaj posebnega, ampak le nadaljevanje programske politike in uničevanja informativnega programa na Radioteleviziji Slovenija. Ne gre samo za televizijo Slovenija, tu so posegi najbolj vidni. In sicer začelo se je novembra, ko je generalni direktor skupaj s svojimi pomočniki predlagal spremembe programsko produkcijskega načrta in tako črtal večino informativnih tedenskih oddaj, od oddaje Globus s katero se je začel razkroj zunanjepolitične redakcije in uničevanje informativnega programa z ukinitvijo še ostalih oddaj, kot so Točka preloma, Politično s Tanjo Gobec in ostale oddaje in nenazadnje Studio City, gledalci pa so lahko videli v ponedeljek tudi kakšna usoda je doletela Tednik. Zaradi vsebine nad katero ni imela nadzora odgovorna urednica, ki se obnaša avtoritarno. V ponedeljek smo celo izkusili to, da sta generalni direktor in odgovorna urednica prevzela nadzor nad vsebino, ki je bila podajana in objavljena v informativnih programih. Kar pomeni, da generalni direktor presega svoja pooblastila in posega v vsebino novinarskega dela. To se je pokazalo v ponedeljek. Mi smo bili cenzurirani kljub temu, da smo v strokovnem odboru tehnična navodila jasna in natančna določili kako bo potekal program. Naša stavka je bila delavna stavka, a vendarle so nam preprečili tudi pravico do stavke. V sindikatu novinarjev Televizije Slovenija in koordinaciji novinarskih sindikatov ves čas zaradi opozarjanja nad preseganjem pooblastil programskega sveta, nadzornega sveta in generalnega direktorja in ostalih vodstvenih kadrov na Televiziji Slovenija opozarjamo ves čas. Poslali smo več dopisov, tudi javnih pisem zaradi preseganja pooblastil, kršenja zakonov, statuta in tudi poslovnikov. 17. marca je programski svet sprejel sklep 22, in sicer ga bom kar prebrala. Tu se je začela velika gonja proti nam, in sicer: »Glede na pojasnila vodstva RTV Slovenija in razpravo programskega sveta programski svet ugotavlja, da se očitek o nezakonitem imenovanju odgovorne urednice informativnega programa TV Slovenija očitek o siromašenju 1. televizijskega programa in očitek o prenosih oddaj in shodov očitek programskemu svetu, da svoje delo opravlja odvisno in pristransko ter v nasprotju z zakonom o RTV Slovenija neutemeljeni, njihovo javno izražanje pa pomeni resno krnitev ugleda javnega zavoda RTV Slovenija s strani tistih, ki take očitke neutemeljeno sporočajo javnosti. Programski svet zato generalnega direktorja RTV poziva, da sprejme ustrezne ukrepe s katerimi bo preprečil tovrstno neutemeljeno blatenje javnega zavoda v javnosti, preprečil nedopustne posege sindikatov v kadrovsko politiko in uredniško neodvisnost. Programski svet je predlagal generalnemu direktorju, da kaznuje novinarski sindikat in aktiv novinarjev informativnega programa zaradi opozarjanja na krnitev ugleda, krnitev informativnega programa in nenazadnje tudi kolektivno kaznovanje.« 23. marca smo organizirali javno tribuno na kateri smo javnost opozorili kaj se dogaja, kaj kot kolektiv doživljamo, na kakšen način se nas kaznuje zaradi obveščanja javnosti o dogajanju v javnem servisu. Mi delujemo v javnem interesu, zato javnost obveščamo o nepravilnostih, ki se dogajajo in nenazadnje javnost je tista, ki preko prispevka plačuje delovanje javne radiotelevizije. Deset novinarjev je že dalo odpoved delovnega razmerja zaradi nevzdržnih razmer v informativnem programu od novega leta, enemu niso odpovedali pogodbe. To je priznal tudi generalni direktor na seji programskega sveta, da Marcelu Štefančiču pogodbe za vodenje Studio city niso podaljšali zaradi izrečenih besed na javni tribuni 23. marca. To je višek. To gre za direktno cenzuro in prepovedovanje omejevanje temeljne pravice do svobode govora. Želijo nam preprečiti vsem zaposlenim, da bi v javnosti govorili o razmerah na RTV, ki so zelo slabe, iz dneva v dan so delovni pogoji slabši, pritiski se izvajajo na vse zaposlene, ne samo na novinarje in urednike. Lani poleti je generalni direktor mimo socialnih partnerjev in Sveta delavcev, ki ga takrat ni bilo, zaradi tožbe, sprejel tudi smernice o komuniciranju na javnih omrežjih in pa digitalnih platformah, ki predlagajo sankcioniranje vseh zaposlenih zaradi izražanja stališč v javnosti. Do zdaj, pač, kar vemo, je sankcioniran samo Marcel Štefančič, ker je med nami na nek način najšibkejši člen, zato, ker je honorarni sodelavec. Mi smo ostali zaposleni.
Toliko z moje strani, moji kolegi bojo pa podrobneje potem razložili še ostale kršitve. Hvala.
Hvala lepa.
Zdaj dajem besedo gospodu generalnemu direktorju, gospodu Andreju Grah Whatmoughu.
Izvolite.
Andrej Grah WhatmoughSpoštovana predsednica Odbora za kulturo, gospa Tamara Vonta.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Dovolite mi, da na začetku izrazim dvom, ali je parlament res primerna ustanova za razpravo o domnevnem krnjenju novinarske in uredniške avtonomije? Gre za politično ustanovo, politika pa se po besedah predsednika Vlade, Roberta Goloba ne bi smela vmešavati v RTV. Še več, predsednik Vlade govori, da je treba depolitizirati RTV Slovenija in tukaj se z njim popolnoma strinjam. K temu sem namreč pozval tudi sam, ko sem bil 1. aprila letos vabljen na ta odbor. Že takrat sem dejal, da mora bit RTV Slovenija javen in neodvisen od politike.
Kljub navedenemu, mi dovolite, da v nadaljevanju navedem nekaj pomembnih dejstev, povezanih z današnjo obravnavano temo.
Prvič, vodstvo RTV Slovenija dosledno spoštuje ustavno pravico zaposlenih do stavke. Dne 20. maja sem se tako srečal s predstavniki Strokovnega odbora novinarskih sindikatov RTV Slovenija, s katerimi sem se pogovoril o podrobnosti poteka opozorilne stavke in procesu dela. Že na tem sestanku sem povedal, da vodstvo marsikatero strokovno zahtevo, ki se nanaša na uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic delavcev ter interesov iz dela, že izvaja in jo podpira.
Drugič, sedem dni, torej samo en teden po stavki, dne 23. maja, sva s predsednikom Konfederacije sindikatov javnega sektorja, gospodom Branimirjem Štrukljem, kot vodjo strokovnega odbora novinarskih sindikatov, podpisala poslovnik o vodenju pogajanj o stavkovnih zahtevah.
Tretjič, do včerajšnjega dne, smo se s stavkovnim odborom sestali sedemkrat. Pogajali smo se predvsem od dveh stavkovnih zahtevah, o zagotavljanju novinarske, uredniške in institucionalne avtonomije ter o dogovoru o kadrovski politiki.
Četrtič, kljub pogajanjem, ki so potekala skladno s sprejetim poslovnikom, smo prejšnjo sredo / nerazumljivo/ sprejeli obvestilo novinarskega sindikata RTV, da bo v ponedeljek stavka. Zakaj me je to presenetilo? Ker je vodstvo predlagalo konkretne rešitve za kadrovsko stisko v informativnem programu televizije Slovenija, s katerim bi lahko takoj zagotovili nemoten proces dela in s tem omogočili boljše delovne pogoje za zaposlene v tej enoti. Novinarskemu sindikatu sem predlagal, da bi takoj izvedli javne razpise za 10 novih zaposlitev v informativnem programu televizije Slovenija, s čimer so se strinjali tudi uredniki uredništev tega programa. S tem bi lahko takoj razbremenili zaposlene v informativnem programu televizije, ki vsak dan ustvarja pomembne oddaje, kot so Dnevnik in Odmevi.
Če bi strokovna stran sprejela ponujeni predlog, bi bila v veliki meri razrešena ena ključnih strokovnih zahtev, to je kadrovska politika. V strokovnih(?) pogajanjih smo tudi že dogovorili nekatere rešitve, ki naslavljajo zahtevo po zagotavljanju novinarske avtonomije in neodvisne uredniške politike. Dogovorili smo se za ustanovitev posebne delovne skupine, ki bi preverila domnevne primere kršitev standardov v informativnem programu televizije Slovenija in o tem pripravila strokovno mnenje, ki bi bilo lahko v nadaljevanju podlaga za konkretne ukrepe.
Petič, da bi preprečil programsko škodo, ki je nastala z stavke(?) 20. junija, sem med vikendom pozval / nerazumljivo/ sindikat k podpisu stavkovnega sporazuma in preklical napovedane stavke. Predlog stavkovnega sporazuma je vključeval številne zahteve novinarskega(?) sindikata, izpostavil bom le nekatere ključne. Za zagotovitev depolitizacije vodenja RTV, neodvisnosti in stabilnega financiranja javnega zavoda ter za uredniško in institucionalno avtonomijo javnega medija, sem predlagal oblikovanje delovne skupine predstavnikov sindikatov, aktivo in vodstva, ki bi do septembra pripravila Predlog spremembe Zakona o RTV Slovenija. Za(?) zagotavljanje uredniške poklicne avtonomije in za izboljšanje kakovosti opravljanja poklica sem predlagal temeljito prenovo poklicih, meril in drugih aktov javnega zavoda najkasneje do konca leta. V luči reševanje kadrovske stiske sem vnovič predlagal takojšnjo objavo 10 zunanjih razpisov na novinarska in uredniška delovna mesta v informativnem programu televizija Slovenija.
Za odpravo prenizko ovrednotenih poklicev sem predlagal takojšnji pristop novinarskega sindikata k pogajanjem plač v spodnji tretjini plačne lestvice na RTV Slovenija. Dogovori s preostalima dvema reprezentativnima sindikatom namreč že potekajo in opozoriti moram, da ta dva sindikata stavke niste napovedala. Napovedal je zgolj Novinarski sindikat.
Naprej. Za vzpostavitev rednega socialnega dialoga pogajanj, posvetovanj ter izmenjavo informacij med delodajalcem in sindikati glede vseh vprašanj, ki zadevajo zaposlene RTV Slovenija sem predlagal podpis posebnega dogovora o izvajanju socialnega dialoga v roku enega meseca. Za čas stavke, ki je potekala dne 23. maja sem predlagal, da bi bili stavkajoči opravičeni do plačila osebnega dohodka kot, da bi delali. Za vzpostavitev dolgoročne finančne stabilnosti zavoda sem predlagal, da tudi Novinarski sindikat naslovi na ustanovitelja prošnjo za uskladitev RTV prispevka z inflacijo. Žal je Novinarski sindikat v ponedeljek zavrnil podpis ali pogajanja o Predlogu Stavkovnega sporazuma, zato so bile nekatere programske vsebine RTV Slovenija tisti dan okrnjene.
Dovolite mi, da spregovorim še nekaj besed o domnevni cenzuri. V TV Dnevniku je bila 8. decembra lani iz prispevka ostane izjava Nataše Pirc Musar po navodilu vršilke dolžnosti odgovornega urednika informativnega programa TV Slovenija in brez novinarjevega soglasja. Takratna varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev gospa Ilinka Toderovski je v decembrskem Poročilu Varuhinje zapisala, da v obravnavnimi zadevi ne moremo govoriti o cenzuri, ki jo razumemo kot kratenje pravice do obveščenosti s prikritjem pomembne informacije z namenom in motivi, ki niso strokovne narave, ampak so povezni z zunanjimi pritiski, neargumentirani pripovedmi ali osebnim konformizmom. Prispevek je bil tudi brez izjave in kljub okrnjenost vseboval elementarne informacije o zapletu.
Kaj želim s tem povedati? Da nikoli nismo cenzurirali kar je potrdila tudi varuhinja in isto velja za mnenje Sveta delavcev RTV Slovenija naj bi okrnitev programskih vsebin na dan stavke v ponedeljek prestavila cenzuro. Pristojnosti in odgovornosti odgovornega urednika so jasne in nanje stavka ne vpliva. Tako tudi v primeru stavke novinarjev Stavkovni odbor ne prevzame vloge uredniškega odbora, kar se je zgodilo 23. maja in deloma tudi 20. junija.
Za konec bi želel opozoriti, da sem včeraj za današnjo sejo posredoval obsežno gradivo. Verjamem, da je tega preveč, da bi se spoštovane poslanke in poslanci lahko s tem seznanili, a če bi se sem prepričan, da bi se glede te stavke oblikovali podobna stališča kot ga imam sam in to je, da gre v tej stavki zgolj zato, da bi dobro plačani novinarji zamenjali nas torej mene, predsednika programskega sveta in odgovorno urednico informativnega programa Televizije Slovenije. Mnogo mnogo manj pa jih zanimajo najnižje plače na RTV Slovenije in rešitve za kadrovsko stisko tudi v Informativnem programu Televizijo Slovenija.
Žal bom sejo predčasno zapustil, saj me že čez slabo uro čaka seja Sveta delavcev, kjer bom upam lahko odgovoril na njihove očitke, ki jih bomo tudi danes slišali, kar do sedaj sploh nisem imel možnosti.
Z veseljem bi poslušal razpravo do konca, zato vas prosim, da sprejmete moje opravičilo, ker bom predčasno odšel.
Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod za to prebrano poročilo o dogajanju. Tri pojasnila v zvezi s tem bi vam želela dati.
In sicer, prvo pojasnilo. Vsaka razprava o skupnih problemih ni politična ne moremo se delati, da nekaj ne obstaja, če je vsem na očeh, da se nekaj dogaja.
Druga stvar. To ni seja o stavki.
Tretja stvar. Gradivo, zapisniki vaših pogajanj stavkovnim odborom ne more biti del gradiva, ker to ni seja o stavki in kaj je kdo rekel in kaj je kdo rekel ali razumete? Pogovarjamo se malo širše ne samo o tej stavki, ker ta stavka ima svoje korenine, ki so razraščene precej globoko, zato.
Toliko samo v pojasnilo.
Izvolite.
Hvala za besedo.
Sedaj predsedujoča vi pravite, da ni to razprava o stavki, ampak glavno gradivo, ki smo ga dobili poslanci je o stavki. Samo to imamo pač v gradivu in vse to se nanaša na stavko, tako da …
