Dobro jutro vsem skupaj. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Začenjam 2. sejo Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora in sicer, prejel sem opravičila, da sta službeno odsotna mag. Matej Tonin in dr. Anže Logar. S pooblastilom pa sodelujejo naslednje poslanke in poslanci na seji in sicer Jožefa Jelena nadomešča poslanec Anton Šturbej, Janeza Jašo nadomešča poslanec Zoran Mojškerc in pa Evo Irgl nadomešča poslanec Andrej Hoivik.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni: Urad predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade. Vse navzoče lepo pozdravljam, predvsem ministrico in pa evropskega poslanca Matjaža Nemca.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora za zunanjo politiko. S sklicem seje ste sprejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Besedo pa sedaj predajam predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, gospodu Franciju Brezniku.

Najlepša hvala, kolega Baković.

Torej začenjamo 4. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Naj vas na začetku obvestim, torej da na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo, pozdravljam kolega Jerneja Vrtovca, ki nadomešča kolega mag. Janeza Žaklja in pa kolegica Lucija Tacer nadomešča kolegico Matejo Čalušić.

Obveščam vas tudi, da so na sejo povabljeni torej poslanci Evropskega parlamenta, pozdravljam kolega Nemca iz Republike Slovenije, Urad predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Torej vse navzoče vas tudi lepo pozdravljam. Torej prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem te seje ste torej prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nismo prejeli predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE V LUKSEMBURGU, 21. JUNIJA 2022.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade, 15. junija 2022 na podlagi 8. točke Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Torej prosim sedaj ministrico za zunanje zadeve, gospo Tanko Fajon, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju.

Hvala.

Hvala lepa oba spoštovana predsedujoča, gospod Breznik, gospod Baković, spoštovane poslanke in poslanci. Lepo pozdravljeni!

Se zahvaljujem za to priložnost, da lahko danes prvič tudi naslovim oba odbora za zunanjo politike za zadeve Evropske unije kot ministrica za zunanje zadeve. Spomnite se, da sem že v uvodni predstavitvi v Državnem zboru povedala, da bom okrepila sodelovanje med ministrstvom in Državnim zborom oziroma pristojnima odboroma ter bom skušala v nasprotju morda tudi z dosedanjo prakso okrepiti usklajevanje in pa dejavno sodelovanje med vsemi, ki delujemo na področju zunanje in pa evropske politike.

Dali ste mi priložnost, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije. Jaz se bom sama udeležila tokrat tega zasedanja v Luksemburgu naslednji torek. Bom pa v nadaljevanju predstavljanja Slovenije na zasedanjih sveta za splošne zadeve prepustila v večjem delu državnemu sekretarju Marku Štucinu, danes ni prisoten, za evropske zadeve in bilateralo, ampak bo ob prihodnjem predstavljal vse ta vsebine kot v pristojnosti kot tudi izhodišča za zasedanje sveta za splošne zadeve na obeh omenjenih odborih, po potrebi pa se bom udeležila tudi sama sveta za splošne zadeve v Luksemburgu.

Torej 1. točka, šla bom kar po dnevnem redu predvidenega zasedanja v Luksemburgu. 1. točka je uredba o preglednosti in ciljanem političnem oglaševanju. Trenutno je predvideno, da se bo verjetno svet srečaj z zakonodajno točko dnevnega reda glede katere je francosko predsedstvo sicer upalo, da bo moč doseči delni splošni pristop o prvih treh poglavjih predloga uredbe o preglednosti in pa ciljanem političnem oglaševanju. Ampak zdi se, da glede na dosedanji potek razprave številna odprta vprašanja, tudi pomisleke držav članic, da bo predsedstvo francosko na zasedanju podalo le informacijo o napredku ter o nekaterih najbolj zahtevnih vprašanjih predloga te uredbe. Mi bomo v razpravi zastopali že sprejeto stališče vlade, oblikovano stališče. Tega je vlada sprejela konec februarja letos. Odbor Državnega zbora za zadeve Evropske unije pa marca letos. Mi se tu na tej točki zavzemamo, Slovenija, za zagotovitev enotnih pravil za preglednost političnega oglaševanja po vsej Evropski uniji, za zavarovanje fizičnih oseb v zvezi za obdelavo osebnih postavko z določitvijo pravil o uporabi tehnik ciljanja, ojačevanja v kontekstu političnega oglaševanja. Tu internet seveda predstavlja element visokega tveganja za demokratične procese in zato je pomembno urediti pravila političnega oglaševanja preko različnih internetnih storitev. Predlog uredbe, o katerem bomo imeli informacijo, prispeva tudi k večji ozaveščenosti volivcev, kar je eden od predpogojev za učinkovito izvrševanje volilne pravice. Pozornost je treba nameniti tudi obsegu uredbe z vidika načela subsidiarnosti in sorazmernosti, izostritvi kaj je definicija političnega oglaševanja, razmejitvi med splošno uredbo o varstvu podatkov in pa novo uredbo z vidika nadzora pristojnosti organov. Dodatno moramo proučiti in uvesti tudi možnosti za nadzor tako imenovanega prikritega politične oglaševanja. Slovenija sicer ni naklonjena določitvi pooblastil Evropske komisije za sprejemanje delegiranih aktov na podlagi predloga te uredbe.

Naslednja točka na dnevnem redu je priprava na zasedanje Evropskega sveta, ki bo prav tako drugi konec tedna v Bruslju, 23. in 24. junija. Svet za splošne zadeve bo obravnaval osnutek sklepov tega vrha v Bruslju. Agenda voditeljev Evropske unije pa predvideva razpravo o Ukrajini, o gospodarskih vprašanjih, konferenci o prihodnosti Evrope in pa širši Evropi. Več o sami vsebini tega vrha Evropske unije prihodnji konec tedna v Bruslju bi povedala na naslednji točki dnevnega reda, ker bo takrat tudi razprava, predstavitev izhodišč za udeležbo predsednika vlade Goloba na rednem zasedanju Evropskega sveta v Bruslju.

Konferenca o prihodnosti Evrope je naslednja točka dnevnega reda. In po sprejemu poročila o izidu konference 9. maja letos v Strasbourgu, ta vsebuje 49 predlogov, 326 konkretnih ukrepov za izboljšanje delovanje Evropske unije. Mora vse tri glavne institucije unije proučiti kako bi lahko vsaka v okviru svojih pristojnosti v skladu s pogodbami podane ideje učinkovito udejanile. In mi bomo v torek začeli vsebinsko razpravo o predlogih na podlagi tehnične analize generalnega sekretariata sveta. Komunikacije komisije, ki smo jo prejeli 15. junija, pa doma še proučujemo. Razprava na najvišji politični ravni bo potekala tudi na Evropskem svetu. Glede na preliminarno oceno resorjev, številne predloge, konference, Slovenija načelno podpira. Mnogi med njimi se v državah članicah že izvajajo oziroma bi jih bilo treba v posameznih določbah posodobiti. Nekatere pobude so že tudi vključene v zakonodajne predloge. In pa, recimo, tu gre za področje digitalne preobrazbe, podnebnih sprememb okolja, zdravja, kjer je bil v zadnjih letih storjen velik napredek.

Ugotavljamo tudi, da predlogi naslavljajo zelo široka področja ukrepanja. Številni se med seboj povezujejo. Nekateri so zelo kompleksni, nekateri posegajo v že opredeljene pristojnosti, na primer na področju izobraževanja, zdravja. Nekateri so med seboj tudi težko združljivi oziroma so si izključujoči. Na primer, tisti na področju kmetijstva in okolja. Za izvedbo vseh ukrepov pa bi bila potrebna študija izvedljivosti, ki bi odgovorila na ključna vprašanja, to je na kakšen način, s kakšnimi viri sredstev, kdo in kdaj, do kdaj bi jih bilo možno realizirati. Prav tako tudi presoja prednosti in pasti ukrepov. In to bo po pričakovanjih pripravila Evropska komisija, če bo prišlo do novih predlogov.

Zdaj, glede na katerih predlogov bo potreben bolj poglobljen razmislek, bolj široka razprava, strokovna tudi in če bodo glede na to, da posegajo v obstoječa medinstitucionalna ravnovesja ali pa delitev pristojnosti ali odpirajo vprašanja subsidiarnosti, bi lahko njihova uresničitev terjala globje reforme, potrebne tudi za spremembe temeljnih pogodb in to je recimo tisti mogoče zadnji korak na tej poti, o katerem se bomo morali odločati.

Na podlagi predlogov konference se kot možne glavne teme, kjer bi bile potrebne korenitejše reforme, med drugim izrisujejo pobude za več pristojnosti unije na področju zdravja, na področju energetike, obrambe, ekonomskih in socialnih politik ter institucionalna vprašanja, na primer, odprava soglasja, vloga Evropskega parlamenta pri odločanju o proračunu unije, pravica Evropskega parlamenta do zakonodajne pobude, poenotenje volilnih pravil, uvedba transnacionalnih list, krepitev vladavine prava v državah članicah. In tako kot sem malo prej nakazala, če se bo izkazalo, da bi vse to resnično prispevalo k bolj učinkoviti Evropski uniji, smo odprti tudi za razmislek o spremembah pogodb. Seznanjeni smo z resolucijo, ki jo je sprejel Evropski parlament 9. junija, razumemo jo kot pritisk na države članice, da bi že junija na zasedanju Sveta Evropske unije za zunanje zadeve sprejeli odločitev o morebitni konvenciji za revizijo pogodb, ampak jaz menim, da tu ni potrebe po hitrem odzivu ali odločitvi. To zahteva res zelo potrebno pozornost, tudi eno, kot sem prej rekla, širšo strokovno razpravo in pa razmislek med državami članicami in političnimi voditelji.

Zdaj, še zadnja točka dnevnega reda, zasedanja, je pa točka o Evropskem semestru. Gre za odobritev priporočil za posamezne države članice in posredovanja Evropskemu svetu. V sklopu teh priporočil komisija letos Sloveniji predlaga, da prednostno ukrepa na treh področjih. Gre za področja javnih financ, področja izvajanja dogovorjenih reform in naložb, v okviru načrta za okrevanje in odpornost in kohezijske politike ter na področju energetike. Evropski semester je letos precej prilagojen, v več pogledih, vključuje tudi izvajanje mehanizma za odpornost in okrevanje. Usklajena priporočila, specifična za države članice Evropske unije danes obravnava še Svet za ekonomske finančne zadeve, ECOFIN, in bo(?) potrditvi s strani Sveta za splošne zadeve v torek, bodo vsa ta specifična priporočila potrjena še na Evropskem svetu konec drugega tedna.

To je vse, kar je predvideno na dnevnem redu za splošne zadeve v Luksemburgu. Hvala lepa.

Hvala ministrici za zunanje zadeve, gospa Tanja Fajon, za izhodišča, to je, za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju.

Sedaj bom odprl razpravo poslank in poslancev. Je kdo prijavljen? Ne vidim prijavljenih… / medsebojni pogovor/

Gospod Nemec, bi želeli besedo? (Da.) Izvolite.

Spoštovani dober dan in lep pozdrav!

Si bom vzel pravico, preden zapremo sejo, mogoče samo, da podam nekatere informacije, ki so relativno sveže ob teh / nerazumljivo/ informacijah, ki nam jih je podala gospa ministrica. Gre mogoče za dodati samo to, da kljub skepsi pred predsedovanjem Francije, se dogaja ravno to, da je Francija tista, ki odpira določene dosjeje, ki so, bom rekel, že desetletje nekje v zaprtih predalih, seveda zaradi zunanjih vplivov, kot je vojna v Ukrajini, se ponovno odpirajo zelo temeljite razprave v Bruslju, o nadaljnji širitvi Evropske unije.

Bom zelo kratek in omejen z pristojnostmi odprte seje. Naj povem samo to, da naj bi danes na tiskovni konferenci komisija predstavila predlog o tem, da bi se podalo pozitivno mnenje na začetek pogajanj za tri države, mogoče dve, govorimo o Ukrajini, Moldaviji in celo Gruziji, o pristopnih pogajanjih, kar bi tudi s stališča Republike Slovenije mogoče pomenilo, da bi pospešilo proces tudi kar se tiče širitve na zahodni Balkan, vsaj tako osebno vidim jaz kot osebno, kot priložnost, za to, da se določeni procesi pospešijo. Tisto, kar nas navdaja z upanjem, je tudi to, da prihajajo iz Francije informacije o Macronovem angažiranju v smeri reševanja sporov med Severno Makedonijo in Bolgarijo, kajti ravno ta spor je bil v večjem delu kriv za to, da se Makedoniji onemogoča bom rekel nadaljnja pristopna pogajanja.

Kar se tiče resolucije je že predsednica oziroma ministrica lepo povedala. V prejšnjem tednu v Strasbourgu je bila sprejeta resolucija, kjer določa določene smernice ravno v tej smeri. Torej, v kolikor bo potrebno v zaprtem delu seje se bom še oglasil, ampak osnovna informacija gre predvsem v smeri, da bo danes mogoče / nerazumljivo/ že kaj več znanega o nadaljnjih postopkih pri širitvi in postopkih, ki se bodo upam, da začeli relativno hitro ne samo za Makedonijo, ampak tudi upajmo za države zahodnega Balkana.

Hvala.

Hvala za dodatna pojasnila, gospod Nemec.

Vidim, da ni prijavljenih kolegice in kolegov, zato je razprava nekako zaključena.

Sedaj bom dal predlog sklepa na glasovanje torej predlog sklepa na glasovanje se glasi: »Odbor za zadeve EU se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacijo Republike Slovenije na zasedanju Sveta EU za splošne zadeve, ki bo v Luksemburgu 21. junija 2022 in jih podprl.« Opozorilo za tiste nove pa tudi za stare, ker marsikdaj tudi pozabimo. In sicer samo člani in članice Odbora za zadeve EU to so številke od 1 do 20. Samo številke 1 do 20 sedaj glasujete. Upam, da ste pripravljeni. Glasujemo.

Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je ta sklep sprejet.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Besedo dajem predsedniku Odbora za zunanjo politiko, kolegu Bakoviću.

Izvolite.

Hvala, predsednik, za besedo.

Spoštovani, ugotavljam, da smo se članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta EU za splošne zadeve, ki bo v Luksemburgu 21. 6. 2022.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Hkrati vas obveščam, da sejo odborov prekinjam za 10. minut. Nadaljevanje bo namreč seja zaprta za javnost.

Sejo nadaljujemo ob 9.30.

Odprti del seje je bil končan 17. junija 2022 ob 9.18.

Dobro jutro vsem skupaj. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Začenjam 2. sejo Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora in sicer, prejel sem opravičila, da sta službeno odsotna mag. Matej Tonin in dr. Anže Logar. S pooblastilom pa sodelujejo naslednje poslanke in poslanci na seji in sicer Jožefa Jelena nadomešča poslanec Anton Šturbej, Janeza Jašo nadomešča poslanec Zoran Mojškerc in pa Evo Irgl nadomešča poslanec Andrej Hoivik.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni: Urad predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade. Vse navzoče lepo pozdravljam, predvsem ministrico in pa evropskega poslanca Matjaža Nemca.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora za zunanjo politiko. S sklicem seje ste sprejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Besedo pa sedaj predajam predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, gospodu Franciju Brezniku.

Najlepša hvala, kolega Baković.

Torej začenjamo 4. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Naj vas na začetku obvestim, torej da na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo, pozdravljam kolega Jerneja Vrtovca, ki nadomešča kolega mag. Janeza Žaklja in pa kolegica Lucija Tacer nadomešča kolegico Matejo Čalušić.

Obveščam vas tudi, da so na sejo povabljeni torej poslanci Evropskega parlamenta, pozdravljam kolega Nemca iz Republike Slovenije, Urad predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Torej vse navzoče vas tudi lepo pozdravljam. Torej prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem te seje ste torej prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nismo prejeli predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE V LUKSEMBURGU, 21. JUNIJA 2022.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade, 15. junija 2022 na podlagi 8. točke Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Torej prosim sedaj ministrico za zunanje zadeve, gospo Tanko Fajon, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju.

Hvala.

Hvala lepa oba spoštovana predsedujoča, gospod Breznik, gospod Baković, spoštovane poslanke in poslanci. Lepo pozdravljeni!

Se zahvaljujem za to priložnost, da lahko danes prvič tudi naslovim oba odbora za zunanjo politike za zadeve Evropske unije kot ministrica za zunanje zadeve. Spomnite se, da sem že v uvodni predstavitvi v Državnem zboru povedala, da bom okrepila sodelovanje med ministrstvom in Državnim zborom oziroma pristojnima odboroma ter bom skušala v nasprotju morda tudi z dosedanjo prakso okrepiti usklajevanje in pa dejavno sodelovanje med vsemi, ki delujemo na področju zunanje in pa evropske politike.

Dali ste mi priložnost, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije. Jaz se bom sama udeležila tokrat tega zasedanja v Luksemburgu naslednji torek. Bom pa v nadaljevanju predstavljanja Slovenije na zasedanjih sveta za splošne zadeve prepustila v večjem delu državnemu sekretarju Marku Štucinu, danes ni prisoten, za evropske zadeve in bilateralo, ampak bo ob prihodnjem predstavljal vse ta vsebine kot v pristojnosti kot tudi izhodišča za zasedanje sveta za splošne zadeve na obeh omenjenih odborih, po potrebi pa se bom udeležila tudi sama sveta za splošne zadeve v Luksemburgu.

Torej 1. točka, šla bom kar po dnevnem redu predvidenega zasedanja v Luksemburgu. 1. točka je uredba o preglednosti in ciljanem političnem oglaševanju. Trenutno je predvideno, da se bo verjetno svet srečaj z zakonodajno točko dnevnega reda glede katere je francosko predsedstvo sicer upalo, da bo moč doseči delni splošni pristop o prvih treh poglavjih predloga uredbe o preglednosti in pa ciljanem političnem oglaševanju. Ampak zdi se, da glede na dosedanji potek razprave številna odprta vprašanja, tudi pomisleke držav članic, da bo predsedstvo francosko na zasedanju podalo le informacijo o napredku ter o nekaterih najbolj zahtevnih vprašanjih predloga te uredbe. Mi bomo v razpravi zastopali že sprejeto stališče vlade, oblikovano stališče. Tega je vlada sprejela konec februarja letos. Odbor Državnega zbora za zadeve Evropske unije pa marca letos. Mi se tu na tej točki zavzemamo, Slovenija, za zagotovitev enotnih pravil za preglednost političnega oglaševanja po vsej Evropski uniji, za zavarovanje fizičnih oseb v zvezi za obdelavo osebnih postavko z določitvijo pravil o uporabi tehnik ciljanja, ojačevanja v kontekstu političnega oglaševanja. Tu internet seveda predstavlja element visokega tveganja za demokratične procese in zato je pomembno urediti pravila političnega oglaševanja preko različnih internetnih storitev. Predlog uredbe, o katerem bomo imeli informacijo, prispeva tudi k večji ozaveščenosti volivcev, kar je eden od predpogojev za učinkovito izvrševanje volilne pravice. Pozornost je treba nameniti tudi obsegu uredbe z vidika načela subsidiarnosti in sorazmernosti, izostritvi kaj je definicija političnega oglaševanja, razmejitvi med splošno uredbo o varstvu podatkov in pa novo uredbo z vidika nadzora pristojnosti organov. Dodatno moramo proučiti in uvesti tudi možnosti za nadzor tako imenovanega prikritega politične oglaševanja. Slovenija sicer ni naklonjena določitvi pooblastil Evropske komisije za sprejemanje delegiranih aktov na podlagi predloga te uredbe.

Naslednja točka na dnevnem redu je priprava na zasedanje Evropskega sveta, ki bo prav tako drugi konec tedna v Bruslju, 23. in 24. junija. Svet za splošne zadeve bo obravnaval osnutek sklepov tega vrha v Bruslju. Agenda voditeljev Evropske unije pa predvideva razpravo o Ukrajini, o gospodarskih vprašanjih, konferenci o prihodnosti Evrope in pa širši Evropi. Več o sami vsebini tega vrha Evropske unije prihodnji konec tedna v Bruslju bi povedala na naslednji točki dnevnega reda, ker bo takrat tudi razprava, predstavitev izhodišč za udeležbo predsednika vlade Goloba na rednem zasedanju Evropskega sveta v Bruslju.

Konferenca o prihodnosti Evrope je naslednja točka dnevnega reda. In po sprejemu poročila o izidu konference 9. maja letos v Strasbourgu, ta vsebuje 49 predlogov, 326 konkretnih ukrepov za izboljšanje delovanje Evropske unije. Mora vse tri glavne institucije unije proučiti kako bi lahko vsaka v okviru svojih pristojnosti v skladu s pogodbami podane ideje učinkovito udejanile. In mi bomo v torek začeli vsebinsko razpravo o predlogih na podlagi tehnične analize generalnega sekretariata sveta. Komunikacije komisije, ki smo jo prejeli 15. junija, pa doma še proučujemo. Razprava na najvišji politični ravni bo potekala tudi na Evropskem svetu. Glede na preliminarno oceno resorjev, številne predloge, konference, Slovenija načelno podpira. Mnogi med njimi se v državah članicah že izvajajo oziroma bi jih bilo treba v posameznih določbah posodobiti. Nekatere pobude so že tudi vključene v zakonodajne predloge. In pa, recimo, tu gre za področje digitalne preobrazbe, podnebnih sprememb okolja, zdravja, kjer je bil v zadnjih letih storjen velik napredek.

Ugotavljamo tudi, da predlogi naslavljajo zelo široka področja ukrepanja. Številni se med seboj povezujejo. Nekateri so zelo kompleksni, nekateri posegajo v že opredeljene pristojnosti, na primer na področju izobraževanja, zdravja. Nekateri so med seboj tudi težko združljivi oziroma so si izključujoči. Na primer, tisti na področju kmetijstva in okolja. Za izvedbo vseh ukrepov pa bi bila potrebna študija izvedljivosti, ki bi odgovorila na ključna vprašanja, to je na kakšen način, s kakšnimi viri sredstev, kdo in kdaj, do kdaj bi jih bilo možno realizirati. Prav tako tudi presoja prednosti in pasti ukrepov. In to bo po pričakovanjih pripravila Evropska komisija, če bo prišlo do novih predlogov.

Zdaj, glede na katerih predlogov bo potreben bolj poglobljen razmislek, bolj široka razprava, strokovna tudi in če bodo glede na to, da posegajo v obstoječa medinstitucionalna ravnovesja ali pa delitev pristojnosti ali odpirajo vprašanja subsidiarnosti, bi lahko njihova uresničitev terjala globje reforme, potrebne tudi za spremembe temeljnih pogodb in to je recimo tisti mogoče zadnji korak na tej poti, o katerem se bomo morali odločati.

Na podlagi predlogov konference se kot možne glavne teme, kjer bi bile potrebne korenitejše reforme, med drugim izrisujejo pobude za več pristojnosti unije na področju zdravja, na področju energetike, obrambe, ekonomskih in socialnih politik ter institucionalna vprašanja, na primer, odprava soglasja, vloga Evropskega parlamenta pri odločanju o proračunu unije, pravica Evropskega parlamenta do zakonodajne pobude, poenotenje volilnih pravil, uvedba transnacionalnih list, krepitev vladavine prava v državah članicah. In tako kot sem malo prej nakazala, če se bo izkazalo, da bi vse to resnično prispevalo k bolj učinkoviti Evropski uniji, smo odprti tudi za razmislek o spremembah pogodb. Seznanjeni smo z resolucijo, ki jo je sprejel Evropski parlament 9. junija, razumemo jo kot pritisk na države članice, da bi že junija na zasedanju Sveta Evropske unije za zunanje zadeve sprejeli odločitev o morebitni konvenciji za revizijo pogodb, ampak jaz menim, da tu ni potrebe po hitrem odzivu ali odločitvi. To zahteva res zelo potrebno pozornost, tudi eno, kot sem prej rekla, širšo strokovno razpravo in pa razmislek med državami članicami in političnimi voditelji.

Zdaj, še zadnja točka dnevnega reda, zasedanja, je pa točka o Evropskem semestru. Gre za odobritev priporočil za posamezne države članice in posredovanja Evropskemu svetu. V sklopu teh priporočil komisija letos Sloveniji predlaga, da prednostno ukrepa na treh področjih. Gre za področja javnih financ, področja izvajanja dogovorjenih reform in naložb, v okviru načrta za okrevanje in odpornost in kohezijske politike ter na področju energetike. Evropski semester je letos precej prilagojen, v več pogledih, vključuje tudi izvajanje mehanizma za odpornost in okrevanje. Usklajena priporočila, specifična za države članice Evropske unije danes obravnava še Svet za ekonomske finančne zadeve, ECOFIN, in bo(?) potrditvi s strani Sveta za splošne zadeve v torek, bodo vsa ta specifična priporočila potrjena še na Evropskem svetu konec drugega tedna.

To je vse, kar je predvideno na dnevnem redu za splošne zadeve v Luksemburgu. Hvala lepa.