Dobro jutro vsem skupaj! Lepo pozdravljeni!

Pričenjam z 2. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da sem danes za današnjo sejo prejel naslednje opravičilo, in sicer zaradi službene odsotnosti na seji ne bo prisoten poslanec Anže Logar. Hkrati pa vas obveščam,da kot nadomestni članice in člani sodelujejo naslednje poslanke in poslanci: Rado Gladek nadomešča poslanca Jožefa Jelena, Janez Magyar nadomešča poslanca Janeza Janšo in Andrej Hoivik nadomešča poslanko Evo Irgl. Še enkrat pozdravljam vse prisotne na seji.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda je ta določen kot je predlagan s sklicem. Zaradi racionalizacije članstva in zaradi sorodnosti obeh točk dnevnega reda predlagam, da bi združili obravnavo 1. in 2. točke dnevnega reda. Ali kdo nasprotuje temu predlogu? Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – POBUDA ZA SKLENITEV PROTOKOLA O PRISTOPU KRALJEVINE ŠVEDSKE K SEVERNOATLANTSKI POGODBI, EPA 147-IX IN POBUDA ZA SKLENITEV PROTOKOLA O PRISTOPU REPUBLIKE FINSKE K SEVERNOATLANTSKI POGODBI, EPA 148-VIII.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem, objavljena pa je tudi prošnja Ministrstva za zunanje zadeve z dne 28. 6. 2022 za čim prejšnjo obravnavo omenjenih pobud.

Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo najprej državnemu sekretarju na Ministrstvu za zunanje zadeve gospodu Samuelu Žbogarju. Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani poslanci! Kot je predsednik rekel imate pred seboj dve pobudi za pristop Finske in Švedske k Severnoatlantski pogodbi. Vlada je včeraj potrdila obe pobudi in prosi za odobritev Odbora za zunanjo politiko. Na osnovi tega soglasja bo stalni predstavnik Slovenije pri Zvezi Nato po vsej verjetnosti v torek podpisal to pogodbo v imenu Slovenije skupaj z ostalimi predstavniki držav članic. Za tem bodo sledile ratifikacije v vseh državah članicah tega pristopa teh dveh držav k Natu. Ko bo ta proces zaključen bosta Finska in Švedska povabljeni, da ratificirata tudi sami pristop k severnoatlantski pobudi in zatem deponirata pristopni izjavi pri depozitarju v Združenih državah Amerike in s tem se bo proces vstopa Švedske in Finske v Zvezo Nato zaključil.

Finska in Švedska prošnja predstavlja precej radikalno spremembo varnostne politike obeh držav in to je direktna posledica ruske agresije na Ukrajino. Obe državi sta začeli spreminjati poglede na varnostno situacijo že po krimski aneksiji. Absolutno dramatična sprememba v javnosti in v politiki obeh držav pa je nastopila po ruski agresiji in dve popolnoma nevtralni državi, tudi javnost je bila vse skozi tradicionalno nevtralna, sta se v maju odločili za pristop k Severnoatlantskem zavezništvu. 18. maja sta deponirali prošnjo pri Zvezi Nato. Obe državi sta sicer tradicionalni partnerici Nata. Sodelovali sta v številnih misijah Nata, vojaško sta interoperabilni, popolnoma z državami članicami Nato. Tudi sicer delita iste vrednote, isti mednarodni red temelječ na mednarodnem pravu, tako da je njuna integracija v Nato, v bistvu bo zelo enostavna in hitra.

Slovenija spoštuje odločitev držav, glede svoje varnostne politike in kje vidijo svoja zavezništva. Mi podpiramo politiko odprtih vrat Nata in s tem seveda tudi podpiramo prošnji Švedske in Finske za članstvo. V samem postopku je prišlo do majhnih težav, če lahko tako rečem, zaradi Turčije, ki je ob njunem vstopu problematizirala odnos obeh držav do borbe proti terorizmu, zaradi, kot Turčija misli. Tolerance obeh držav do pripadnikov PKK v obeh državah. Po precej dolgih pogajanjih je bil včeraj zvečer podpisan trilateralni sporazum med dvema državama in Turčijo o tem kako se bodo skupaj borili proti terorizmu in tudi obedve sta pristali, da PKK, ki je uvrščen na teroristično listo Evropske unije je tako tretiran tudi v obeh državah in s tem je bila odpravljena ta ovira za pristop držav k Zvezi Nato. Danes zjutraj se začne formalni del vrha v Madridu, zaradi tega tudi naša prošnja za to nujno sejo, tako da bi naša delegacija, ki je v Madridu, lahko že z neko suverenostjo govorila o podpori Slovenije obema državama za članstvo v Natu.

Tako. Tole bi jaz imel uvodoma.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Torej, odpiram razpravo članic in članov odbor. Želi kdo razpravljati? Ja, gospod Magyar, imate besedo.

Hvala lepa za besedo, predsedujoči.

Slovenija in Slovenke in Slovenci smo se odločili tudi za kolektivno varnost. Na nek način smo se tudi sami zavezali, da bomo v tem druženju aktivno sodelovali. Seveda nimamo pravice in tudi smo hvaležni, da so nas podprli in tudi ratificirali našo pristopnost k Zvezi Nato. Vsekakor pa tudi sedaj nimamo druge možnosti kot pa, da podpremo to članstvo teh dveh držav katere so se državljani tudi, bom rekel, odločili, da bi želeli biti del te skupnosti, zato podpiram to pogodbo.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

K besedi se je prijavil tudi dr. Matej Tašner Vartovec. Izvoli za besedo.

Najlepša hvala, predsednik. Dobro jutro vsem!

Jaz mislim, da je pri tem vprašanju trčimo na več načelnih preprek. Prva je seveda ta, da če sta si dve državi zaželeli biti članici nekega združenja, kdo smo mi, da temu oporekamo, druga pa, mislim da bistveno bolj bistvena je pa, kaj je pomen in vloga Zveze Nato.

Zdaj, po razpadu vzhodnega bloka, mislim, da je tudi Zveza Nato izgubila svoj smisel in v praksi je to Nato zelo jasno pokazal v zadnjih tridesetih letih. V bistvu je Nato aktivni promotor destabilizacije številnih regij v tem svetu. Videli smo, kaj se je dogajalo na bližnjem vzhodu, vse pod taktirko vodilnih držav članic Nata. Videli smo, predvsem, da gre za sredstvo ali pa orodje za napajanje vojaške industrije. To lahko vidimo danes, ko so v bistvu v času, ko vstopamo v relativno recesijo in v padce na svetovnih borzah, večine panog, večine industrij v svetu, delnice vojaške industrije zrastle v nebo. Zelo jasen je namen, mislim, da je bil eksplicitno izpostavljen tudi s strani generalnega sekretarja Zveze Nato, se pravi pač zamenjat zastarelo oborožitev, ki jo ima Ukrajina, z sodobno, vojaško opremo, ki je seveda skladna z Nato standardi in to pomeni, da ima v bistvu vojaška industrija, ki napaja Zvezo Nato, odprt trg.

Tretje načelno vprašanje, ki me v bistvu samega v tem trenutku še najbolj skrbi, je sklepanje teh kupčij na plečih Kurdov. Mislim, da se vsi dobro zavedate, kot člani Odbora za zunanjo politiko, kakšna je turška politika do Kurdov. Veste, da Kurdi živijo v bistvu razdeljeni med tri države v tem območju in da v bistvu vsaka od teh držav Kurde preganja. Tako da, to so vidiki, ki kažejo predvsem na to, da gre za močne in izključno interesne vzgibe in da, še enkrat, Nato nikoli v zadnjih tridesetih letih ni deloval kot neka obrambna zveza ampak predvsem kot motor za številne interese; geostrateške, vojaške industrijske ali pa, pač, splošno politične.

Tako da, iz načelnih razlogov jaz teh dveh protokolov ne bom podprl, ker enostavno mi vest tega ne da in mislim, da moramo tudi resno razmislit tudi v luči ukrajinske krize, koliko lahko Nato prispeva k temu, da pride do nekega premirja. Vsi si želimo, da se vojna v Ukrajini konča čim prej, z podobnimi pobudami, kot jih lahko spremljamo ravno te dni, v Španiji, na vrhu Nata, se bojim, da bo ta vojna še prekleto dolga in še naprej krvava.

Hvala lepa.

K besedi se je prijavil tudi Lenart Žavbi.

Ja, hvala.

Kljub temu, da v bistvu oba pristopa Švedske in Finske obravnavamo na isti točki, kar se »valda« postopkovno strinjam, gre vseeno tukaj, pri teh dveh državah, za dve različni zgodovinski in predvsem geografski perspektivi. Torej, poleg tega, da tukaj pošiljamo en jasen znak Rusiji, pošiljamo tudi jasen znak ostalim državam članicam Nata, ki mejijo na Rusijo. Zdaj, prejšnji teden sem bil v Latviji, sem lahko tam na prve oči oziroma na lastne oči videl, da je strah ob obmejnih državah, strah pred tem, da bi se zgodilo nekaj podobnega, kot v Ukrajini, relativno visok, relativno pogost, tako v politiki, kot v vsakodnevnem življenju državljank in državljanov teh držav članic Nata in, oziroma tudi še tu konkretno EU.

Tako da, to je jasen signal, ta, recimo temu, ta sprožitev tega protokola, sprejema teh držav, je jasen signal tudi ostalim mejnim državam, hkrati pa mislim, da je tukaj, tole, kar se je dogajalo s Turčijo. Jaz se tu ne bi strinjal, da bi bila to majhna težava, se mi zdi, da je bila to kar obsežna in kompleksna težava, ki pa smo, ki pa so jo Finci, Švedi in pa Nato nekako v slogu diplomacije mislim, da kar uspešno rešili in s tem dokazali, da diplomacija ni mrtva ter da se moramo tudi v državah kot je Slovenija lotiti bolj strateško in previdno. Tukaj konkretno mislim, da ni bilo udeležene te tviter diplomacije, ki je bila v Sloveniji zadnja leta zelo uporabljena. Hkrati pa mislim, da gre tukaj poleg sporočil, ki sem jih že omenil, gre pa predvsem jasno sporočil /nerazumljivo/ in avtokratom skrajne suverenistične skrajne desnice v tem svetu. Se pravi, ne samo Putinu, ki je, po moje, trenutno eklatanten primer skrajnega desničarja na svetu, ampak tudi ljudem tipa Donald Trump, ki je recimo bil anti pol tega, kar se je dogajalo tukaj diplomatsko. Jaz bom to pobudo samo že oziroma jaz bom to pobudo že iz konteksta v katerem smo se znašli po februarju seveda podprl. Apeliram na vseh 30 nacionalnih parlamentov držav članic Nata, da karseda pohitrijo te postopke vključevanja. Hvala.

Hvala tudi vam. Naslednji se je prijavil k besedi Andrej Hoivik.

Spoštovani predsednik, hvala lepa za besedo. Morda uvodoma, da malo zgodovinskega orisa. Torej, Republika Slovenija se je na posvetovalnem referendumu marca 2003 z dvotretjinsko večino, ki je glasovala za, zavezala oziroma državljani so povedali, da si želijo članstva v Zvezi Nato in potem kmalu za tem je tudi Republika Slovenija opravila vse in tako postala polnopravna članica. Torej, trenutno 30 članic in veseli nas dejstvo, da z današnjim začetkom vrha v Madridu k temu zavezništvu pristopata še kraljevini Švedska in Finska. Kot so že 4. aprila leta 1949 pogodbenice takrat začetka te pomembne zveze izpostavile, da v resnici je Nato nekako zveza, ki deluje na dveh sredstvih, in to so politična sredstva ter vojaška sredstva. In Zveza Nato kot prvo promovira demokratične vrednote. In prav zato smo tudi v Sloveniji že skoraj 20 let ponosni člani te zveze, saj se borimo za demokracijo, za vladavino prava in predvsem ta zveza omogoča, da ne pride do konfliktov. Tudi znotraj članic, torej med trenutno 30, kmalu se še pridružita dve, kot omenjeno, hkrati pa se bori za mir na svetu. In ta dva pristopa teh dveh novih držav dajeta en tak glasen krik, da se res v svetu nekaj dogaja, tradicionalno dve članici, ki sta zagovarjali nevtralnost, pacifizem se sedaj pridružujeta tej, kot sem omenil, zvezi, ki se bori najprej s političnimi sredstvi za ohranitev miru, torej preprečevanje konfliktov. Ko pa pride do eskalacij, kot jih sedaj vidimo v naši soseščini, ko je Rusija, ki ji vlada ne, kot je kolega Žavbi rekel, skrajni desničar Putin, ampak v resnici je on bolj skrajni levičar, saj prihaja iz sistema torej bivše Sovjetske zveze, kjer je vladal komunizem, saj je tudi sam Putin rekel, da bo denacificiral in demilitariziral Ukrajino. Torej, prosim kolega Žavbi, da tukaj rečemo bobu bod. In seveda tudi v naši stranki podpiramo ta pristop obeh držav. In naj ob tem mestu še enkrat se zahvalim tudi našemu bivšemu ministru mag. Mateju Toninu, ki je sicer v težkih razmerah pred volitvami oziroma že po volitvah podpisal ta nakup teh bojnih koles za vzpostavitev te srednje bataljonske bojne skupine, ki je nujna, da tudi Slovenija prispeva k stabilnosti Zveze Nato in tudi da okrepi ob tem Slovensko vojsko. Tako da mi zagotovo bomo vsi tukaj prisotni iz Slovenske demokratske stranke to soglasno podprli in se veselimo, da bosta tudi ti novi državi prispevali k stabilnosti in še spoštovanju teh demokratičnih vrednot, ki jih Nato seveda zagovarja.

Hvala.