Dober dan vsem. Lep pozdrav vsem članicam in članom odbora, seveda tudi vsem vabljenim. Vse vas lepo pozdravljam

Pričenjam 1. redno sejo Odbora za kulturo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Iva Dimic, Alenka Jeraj, gospod Andrej Hoivik, Anton Šturbej, gospod Bojan Podkrajšek in gospod Tomaž Lisec. Na seji kot nadomestni člani oziroma članice odbora s pooblastilom sodeluje namesto poslanca Dušana Stojanoviča mag. Dean Premik, lepo pozdravljen v naši kulturni družbi. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda ugotavljam, da je dnevni red pač takšen kot je bil prejet s sklicem, in sicer kot 1. točka je Poročila o izvajanju resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025, in sicer za leto 2021, pod 2. točko Letno poročilo sveta za radiodifuzijo za obdobje 2021-2022, kot 3. točka Letno poročilo Slovenske tiskovne agencije za leto 2021 in kot 4. točka Razno.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE POROČILO O IZVAJANJU RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU ZA JEZIKOVNO POLITIKO 2021-2025 ZA LETO 2021.

Kot gradivo ste prejeli poročilo z dne 31. maja 2022, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora ter mnenje Komisije državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport. K obravnavi te točke dnevnega reda sem vabila predstavnike Ministrstva za kulturo, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Državni svet, Služba za slovenski jezik in Nacionalni svet za kulturo, Kulturniško zbornico Slovenije. In za začetek, torej, besedo dajem predstavniku predlagatelja. Izvolite.

Dober dan! Pozdravljeni spoštovana predsednica! Spoštovani gosteje! Spoštovani poslanke in poslanci!

Mogoče na začetku malo bolj zgodovino. Vlada Republike Slovenije je 19. 3. 2014 za spremljanje in uresničevanje resolucijskih zavez. Njeno koordiniranje na ravni državni organov in drugih pristojnih organizacij, ki so nosilci ukrepa na posameznih področjih za pripravo pobud za izboljšanje stanja ter za pripravo vsakoletnega poročila o uspešnosti izvajanja nacionalnega programa za jezikovno politiko ustanovila medresorsko delovno skupino za spremljanje izvajanja jezikovne politike Republike Slovenije. Poročilo, ki ga imate pred sabo je Ministrstvo za kulturo kot resorno pristojen državen organ predlagal Vladi Republike Slovenije v obravnavo in ta je zadevo obravnavala in sprejela 30. 5. 2022 in ga poslala v Državni zbor.

Glavne ugotovitve medresorske delovne skupine. Potekala bodo stalna strokovna usposabljanja strokovnega kadra v vzgojno izobraževalnem procesu. Nadaljevalo se je spodbujanje razvoja jezikovne zmožnosti in bralne pismenosti otrok, mladostnikov in odraslih. V letu 2021 se je začelo, zaključilo, a je nadaljevalo veliko projektov s področja slovenskega jezika oziroma jezikoslovja in /nerazumljivo/ dejavnosti. Potekale so študije in raziskave, in sicer za različne skupine govorcev. Veliko projektov je bilo sofinancirano z razvojem in promocijo jezikov italijanske in madžarske narodne skupnosti pa tudi romske skupnosti, različnih manjšinskih etičnih skupnosti in priseljenskih skupnosti v Republiki Sloveniji. Skrbel za enakopravno javno rabo italijanskega in madžarskega jezika na območjih občine, v katerih živi italijanska oziroma madžarska narodna skupnost. Izvaja se dejavnost za krepitev slovenščine slovenskih skupnosti v sosednjih državah ter / nerazumljivo/ in izseljenstvo. Večji poudarek se namenja razvijanju / nerazumljivo/ zmožnosti v slovenskem znakovnem jeziku in osebam prilagojenimi načini sporazumevanja. Pomembna so bila vzpostavljanje pravilne rabe jezika v spletnih besedilih za izboljšanje jezikovne kakovosti in jasnosti besedil državnih organov in lokalnih skupnosti na spletenih straneh ter ozaveščevalna sporočila v zvezi z nerabo slovenščine oziroma rabo slovenščine o elektronskih napravah. Okrepila se je skrb za slovenski jezik v visokem šolstvu vključno s strokovno terminologijo.

Glavni cilji jezikovno političnih ukrepov so bili in so še naprej ozaveščanje prevajalcev Slovenije o njihovih jezikovnih pravicah, spodbujanje izobraževanja in opolnomočenju vseh ciljnih skupin ter dvig ravne funkcionalne pismenosti vseh vrst govorcev, skrb za ohranjanje in razvoj slovenščine na vseh področnih jav rabe, skrb za čim bolj razvite sodobne digitalne vire in čim bolj razvita jezikovna tehnološka orodja, ustrezna jezikovna krajina, jasen / nerazumljivo/ jezik, skrbi za izboljšanje bralne pismenosti vseh generacij, razvoj sporazumevalne zmožnosti v slovenskem strokovnem jeziku – se pravi strokovna terminologija – ter izboljšanje položaja slovenščine kot jezika znanosti ob enem pa obveščena splošna javnost v slovenski jezikovni / nerazumljivo/ in jezikovni politiki ter zagotovitev kakovostnega jezikovnega življenja za vse prebivalce Republike Slovenije.

Posebna skrb mora veljati slovenskemu znakovnemu jeziku in izobraževanju oseb s posebnimi potrebami zlasti razvoju sporazumevalne zmožnosti gluho slepih. Ozaveščanje in dobro informirani govorci se lahko lažje vključujejo v sporazumevalne procese in z večjim znanjem kvalitetno in pomembno vplivajo na prednostno rabo slovenščine v vseh javnih segmentih. Pri tem je tudi pomembna vloga medijev. V zvezi s kršitvami javne rabe slovenščine pa se morata povečati nadzor in ukrepanje pristojnih inšpektoratov oziroma inšpekcijskih služb. Slovenščina se mora uporabljati in nadalje razvijati na vseh področjih javnega življenja znotraj mest slovenske države na območjih, kjer živijo slovenske skupnosti v sosednjih državah in izseljenci ter ustreznih evropskih in mednarodnih okvirjih.

Toliko na kratko s strani ministrstva.

Hvala lepa, gospod državni sekretar Rusjan. Želi besedo še predstavnik oziroma gospod Janoš Kern?

Izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoča.

Lep pozdrav vsem.

Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport je na 57. seji 27. 6. 2022 obravnavala Poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025 za leto 2021, ki ga je v obravnavo v Državni zbor predložila Vlada. Komisija se je s poročilom seznanila. Komisija podpira prizadevanje različnih društev oziroma institucij za izboljšanje slovenske jezikovne pismenosti, razvoj slovenskega strokovno in znanstvenega jezika, dostopnost uporabe slovenskega jezika v različnih platformah, polno funkcionalno rabe slovenskega jezika za vse govorce in bralce v prilagojenih tehnikah in aplikacijah. Posebno pozornost je treba namenjati na eni strani nadgradnji že obstoječe jezikovne infrastrukture in kontinuiranemu razvoju slovenščine v digitalnem okolju. Na drugi strani pa spodbujati uporabo teh produktov.

Slovenski jezik mora postati del spodobnega digitalnega sveta. Njegova vloga v digitalnem okolju dopolnjuje razvoj jezika in s tem omogoča jezikovno opolnomočenju vseh državljanov na različnih področjih. Slovenski jezik v vseh tehnoloških oblikah je pomemben del slovenske jezikovne prepoznavnosti, zato je nujno spodbujati sodelovanje vseh strokovnih deležnikov s področja slovenskega jezikoslovja in neposrednih uporabnikov slovenskega jezika. Različni slovenski jezikovni viri morajo biti dostopni razvijalcem jezikovnih tehnologij. Država pa mora za razvoj in uporabo slovenskih jezikovnih tehnoloških produktov zagotoviti stalna finančna sredstva. Komisija poziva Ministrstvo za kulturo, da v najkrajšem možnem času zagotovi ustrezno vzdrževanje in nadgradnjo oziroma posodabljanje infrastrukture namenjene slepim in slabovidnim, kar zajema vse sisteme za avtomatsko razpoznavo in sintezo govora ter jezikovne vire za izgradnjo teh sistemov ter povečanju števila prilagojenega gradiva v brajlici, zvoku in povečanem tisku. Komisija poziva Ministrstvo za kulturo, da jo pisno seznani z ukrepi za izboljšanje stanja na tem področju.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo še kdo od vabljenih? Izvolite, gospa Cetinski.

Najlepša hvala. Lepo pozdravljeni vsi prisotni!

S tem poročilom se je seznanil tudi Nacionalni svet za kulturo in pravzaprav bi radi opozorili samo na dve zadevi. Prva zadeva je ta, da smo zelo veseli, to kar je tudi zapisano, da slovenska Ustava dobila nov člen in sicer 62.a člen, ki zagotavlja boljši status za slovenski znakovni jezik in pa jezik gluhoslepih, in da smo prvi na svetu, ki smo to uvedli. To nas ne veseli samo zato, ker smo prvi na svetu, ampak predvsem zato, ker je tukaj v tem poročilu zapisano, da bo to omogočilo ustavnopravne podlage za ukrepe na tem področju. Predvsem pa podpiramo to kar je v poročilu zapisano, da je potrebno zagotoviti trajen vir financiranja razvoja in pa standardizacije slovenskega znakovnega jezika, zato seveda pozivamo ministrstvo za kulturo, pa tudi vse ostale, če gre za medresorski projekt, da se ta trajni vir tudi v resnici zagotovi in da ne ostane samo na papirju. Potem pa bi se radi dotaknili samo še zadeve, to je pa status položaj slovenščine v digitalnem okolju, o čemer je govoril tudi moj predhodnik, in bi radi komentirali samo tisto kar najdemo zapisano na 42. strani tega poročila. Torej že leta 2018 je Komisija za slovenski jezik v javni rabi pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti opozorila, da se pri operacijskih sistemih na mobilnih telefonih podjetja Apple, da ni mogoče preklopiti na slovenski jezik. Takrat že leta 2018 so zaprosili inšpektorat za kulturo n medije za oceno tega stanja in inšpektorat je ugotovil, da je v tej zadevi gre za zasebno rabo in ne za ravno javno rabo slovenščine, torej da je tisti, ki mobilne telefone uporablja, da je to zasebnik. Ampak služba za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo je pa zavzela nasprotno stališče in ga še vedno zavzema. To pa, da so tudi računalniki in mobilni telefoni nedvomno podvrženi zakonu o javni rabi slovenščine. In temu stališču, torej Službe za slovenski jezik se pridružuje tudi Nacionalni svet za kulturo, temu tolmačenju, zato opozarjamo, da imajo te zadeve urejene v večini držav evropske unije, in da imajo te zadeve urejene, kot smo se informirali, tudi vsi naši sosedi, zato predlagamo Ministrstvu za kulturo in pa seveda Službi za slovenski jezik, da razišče na kakšen način so naši sosedje uredili ta svoj status matičnih jezikov, in da nekako najboljše prakse čim prej posnemamo tudi mi. Torej toliko o tem. Najlepša hvala s strani Nacionalnega sveta za kulturo.

Hvala lepa gospa Cetinski. Še kdo od vabljenih? Izvolite.

Najlepša hvala za dano besedo.

Nadaljeval bom tam kjer je gospa Cetinski končala na nek način, ampak prešel bom na področje znanost in visokega šolstva. Če želimo področje, torej sam izhajam iz tega okolja in tudi na inženirski akademiji kater član sem, zelo poudarjamo uporabo slovenskega jezika pri vseh izobraževalnih procesih na vseh nivojih, vendar zaradi privabljanja tujcev potrebujemo torej predavanja tudi v tujcem lažjem jeziku, torej največkrat v angleščini. Če želimo to realizirati brez podvajanja nekih kapacitet, potem potrebujemo najnovejše tehnologije, ki so nam na razpolago. Ena od teh tehnologij so avtomatski prevajalniki. Pri nas na Univerzi v Ljubljani imamo skupine, ki se ubadajo z avtomatskim prevajanjem slovenskega jezika, razumevanjem slovenskega jezika in obratno, vendar, na žalost, nimajo konstantnih virov financiranja. In zato apeliram v imenu Inženirske akademije in tudi vseh kolegov z univerze, da dejansko se zagotovijo sredstva za ta ustrezen razvoj in konstantno podporo razvoju; saj veste, jezik je živ in tudi te avtomatske prevajalnike moramo adaptirati glede na razvoj jezika. Torej, podpreti moramo skupine, ki se ubadajo s tem razvojem, in na ta način omogočiti, da v Slovenijo pridejo visokokvalificirani strokovnjaki in študentje, ki bodo omogočili prodor slovenske znanosti še na višji nivo, kot pa trenutno je.

Najlepša hvala.

Hvala lepa, dr. Tasič.

Želi besedo še kdo od vabljenih? Če ne, prehajamo na razpravo članic in članov. Še pred tem pa samo obvestilo o pooblastilu: namesto poslanca Jonasa Žnidaršiča je z nami poslanec Jani Prednik.

Odpiram razpravo. Izvolite.

/ mikrofon ni vključen, slaba slišnost/ Hvala za besedo.

Slišali smo, da je posebna skrb namenjena izboljšanju bralne pismenosti vseh generacij. Dvig pralne pismenosti in bralne kulture je temeljnega pomena, saj že gori rdeči alarm. / opozorilo na izklopljen mikrofon/ Torej, dvig bralne pismenosti in bralne kulture je temeljnega pomena, saj že gori rdeči alarm. Polovica prebivalstva v Sloveniji ne prebere na leto niti ene knjige. Delež nebralcev narašča, 60 % nebralcev je moških. Rednih bralcev, torej tistih, ki so v zadnjem letu prebrali več kot deset knjig, je zgolj 13 % prebivalstva. Med bralci jih 40 % bere leposlovje in le 4 % poezijo. Med bralci leposlovja jih več kot 60 % bere prevedeno leposlovje, 26 % pa slovensko leposlovje. 3 % ljudi nima doma niti ene same knjige. Več kot 200 knjig premore doma le 15 % prebivalstva. Po velikosti domačih knjižnic, ki je glavni pokazatelj bralne pismenosti, sodimo na rep Evrope. V zadnjem desetletju drastično upada tudi število letno izdanih naslovov kot tudi naklada. Knjige so predrage, zato večini prebivalstva nedostopne. To so podatki o bralni kulturi v Sloveniji za leto 2019. Skratka, nebranje je nekaj imanentnega v tem prostoru.

V Levici vidimo naslednje rešitve: izvedba nacionalne kampanje za dvig bralne kulture vseh generacij, omogočanje dostopa vsega prebivalstva do javnih knjižnic, zvišanje sredstev knjižnicam za nakup knjižnega gradiva, podpora založnikom pri zviševanju naklad za leposlovje, otroško in mladinsko literaturo s ciljem cenovno dostopnejše knjige in zagotoviti je treba zaščito slovenskega jezika v najširši kulturni sferi, vključno z digitalnim okoljem, glede na pereč imperializem angleščine v vseh sferah jezikovnega izraza.

Hvala.