1. redna seja

Odbor za finance

8. 7. 2022

Transkript seje

Lepo pozdravljeni vsi prisotni! Spoštovani minister in ostali vabljeni!

Pričenjam 1. sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne more udeležiti dr. Anže Logar.

Članice in člane obveščam, da ste 5. 7. 2022 prejeli predlog za umik 2. točke dnevnega reda, in sicer Poročilo o delu Slovenskega inštituta za revizijo za leto 2021, EPA 2604-VIII. Mogoče bi želela samo povedati, razlog je v tem, da žal ni nikogar, ki bi lahko prišel danes zagovarjati. Zaradi bolezni sta dva, ki bila lahko bila, sta odsotna, tako da predlagam umik.

Torej prehajamo na odločanje o predlogu za umik 2. točke dnevnega reda seje odbora.

Glasujemo. Navzočih 12, za 12, proti nihče.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Štejem, da je predlog za umik 2. točke sprejet.

Dne 29. 6. 2022 ste prejeli predlog za širitev z 9. točko dnevnega reda seje odbora Poročilo Agencije za zavarovalni nadzor za leto 2021 in Finančni načrt Agencije za zavarovalni nadzor za leto 2022, EPA 146-IX.

Prehajamo na odločanje o predlogu za širitev z 9. točko dnevnega reda seje odbora.

Glasujemo. Navzočih 13, za 13, proti nihče.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev z 9. točko sprejet.

5. 7. 2022 ste prejeli tudi dodaten predlog za širitev za 1.a točko dnevnega reda seje odbora, in sicer Zahteva Banke Slovenije za oceno ustavnosti zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih. Prehajamo na odločanje o predlogu za širitev z 1.a točko dnevnega reda seje odbora.

Glasujemo. Navzočih 13, za 13, proti nihče.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev z 1.a točko sprejet.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje ter umikom in obema širitvama.

Obveščam vas tudi, da bomo sejo odbora prekinili približno 10 minut pred 10. uro, da bi se članice in člani odbora lahko udeležili nagovora ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki bo potekal v veliki dvorani Državnega zbora ob 10. uri. Za nadaljevanje seje se bomo odločili, bomo pač povedala tik preden bomo zaključili. Hvala lepa.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA ZAHTEVE VRHOVNEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OCENO USTAVNOSTI 95. ČLENA ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU.

Ustavno sodišče je Državnemu zboru z dne 31. 3. 2022 posredovalo zahtevo za oceno ustavnosti in določilo 30 dnevni rok za izjavitev Državnega zbora glede navedb v zahtevi. Odboru sta bili v zvezi z zahtevo posredovani mnenji Vlade in Zakonodajno-pravne službe, zato so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo. V skladu z 265. členom Poslovnika Državnega zbora bo odbor kot matično delovno telo podal svoje mnenje. K obravnavani točki so vabljeni Ministrstvo za finance in Zakonodajno-pravna služba. Kot dodatno gradivo k tej točki ste prejeli še mnenje vlade z dne 28. 4. ter mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 3. 6. 2022. Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe gospe Lenči Arko Fabjan. Prosim.

Lenča Arko Fabjan

Hvala za besedo. Kratka predstavitev vsebine zahteve oziroma pripravljenega mnenja.

V predmetni zahtevi za oceno ustavnosti spodbijanja določbe Zakona o davčnem postopku gre za tisto določbo, ki ureja obračunavanje obresti v postopku davčnega nadzora. Na njeni podlagi se davčnemu zavezancu poleg plačila davka naloži še plačilo obresti po 7 % obrestni meri, in sicer za ves tisti čas ko bi davek že moral biti plačan.: Vlagatelj tako glede teka obresti meni, da zajema tudi obdobje, ko davčna obveznost še ni bila ugotovljena. Zato zatrjuje neskladje z 2. členom Ustave. Pri tem izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča s katero je že bilo odločeno, da obresti v času, ko davčna obveznost še ni bila ugotovljena, ne morejo teči.

V zvezi s samo višino obresti pa meni, da so primerljive z zamudnimi obrestmi, in da gre zaradi tega za kazenski pribitek. In ker gre za kazensko zadevo, bi moralo v tem primeru biti zagotovljena kazenska ustavnopravna jamstva, ker pa to niso, naj bi šlo za neskladje z 29. členom Ustave. Torej ta predmetna zahteva za oceno ustavnosti določbe obračunavanja obresti v postopku davčnega nadzora ni edina in Državni zbor se je do vprašanja ustavnosti te določbe že opredelil. Zato je v prvem delu mnenja ponovno ponovljena opredelitev Državnega zbora. poudarjeno je bilo, da je zakonodajalec v postopku sprejemanja te rešitve pretehtal njena morebitna neskladja z 2. členom Ustave, in da je ocenil, da ta niso podana. Mnenje glede višine obrestne mere pa izhaja iz ustaljene ustavnosodne presoje. Iz te presoje izhaja, da ima Državni zbor pri določanju višine obresti široko polje proste presoje in v takih primerih, ko gre za široko zakonodajalčevo polje proste presoje, Ustavno sodišče ocenjuje ali morebiti ne gre za kršitev človekovih pravic. V tem primeru pa vlagatelj zahteve le zatrjuje kršitev, jo pa z ničemer ne utemelji. Edino na podlagi vsega tega je tako narejen zaključek, da zahteva za oceno ustavnosti ni utemeljena in je Ustavnemu sodišču predlagano, naj odloči, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo.

Hvala.

Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik Ministrstva za finance? Gospod minister. /oglašanje iz dvorane/ Hvala. Boste. Sem vas razumela… Okej.

Odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja odbora:

»Odbor se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 3. 6. 2022 ter ji predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.«

Odpiram razpravo o predlogu mnenja. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne.

Zaključujem razpravo.

Prehajamo na glasovanje o predlogu mnenja.

Glasujemo. Navzočih je 13 poslank in poslancev, za je glasovalo 13, proti nihče.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1.A TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVO ZAHTEVE BANKE SLOVENIJE ZA OCENO USTAVNOSTI ZAKONA O OMEJITVI IN PORAZDELITVI VALUTNEGA TVEGANJA MED KREDITODAJALCI IN KREDITOJEMALCI KREDITOV V ŠVICARSKIH FRANKIH.

Ustavno sodišče je Državnemu zboru dne 26. 5. 2022, posredovalo zahtevo za oceno ustavnosti, ki je označena z varstvom podatkov in določilo 30 dnevni rok za izjavitev Državnega zbora glede navedb v zahtevi. Odboru sta bili v zvezi z zahtevo posredovani mnenje Vlade in Zakonodajno-pravne službe, zato so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo. V skladu z 265. členom Poslovnika Državnega zbora bo odbor kot matično delovno telo podal svoje mnenje. K obravnavani točki so vabljeni: Ministrstvo za finance in Zakonodajno-pravna služba.

Kot dodatno gradivo k tej točki ste prejeli mnenje Vlade z dne 24. 6. in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 4. 7. 2022. prosim, da med razpravo upoštevate predpise s področja varstva podatkov ter me v naprej opozorite, če boste želeli razpravljati o varovanih podatkih, saj bi bilo v takem primeru sejo potrebno zapreti za javnost.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Damjani Mlakar. Prosim.

Damjana Mlakar

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje o zahtevi Banke Slovenija za oceno ustavnosti s katero ta izpodbija celoten zakon. Zahteva je bila Državnemu zboru poslana v odgovor kot nasprotnemu udeležencu v postopku za oceno ustavnosti pred ustavnim sodiščem. Državni zbor je že dal odgovor na pobudo za oceno ustavnosti tega zakona, ki so jih vložile banke. Ker gre v predmetni zadevi ponovno za vprašanje ustavnosti celotnega zakona iz smiselno enakih razlogov, se v mnenju ponavlja, kar je v postopku pred Ustavnim sodiščem Državni zbor že navedel. V mnenju je predstavljen potek zakonodajnega postopka, cilji in namen zakona ter argumenti, s katerimi predlagatelj utemeljuje ustavno skladnost zakonskih rešitev. V zaključku mnenja je navedeno, da je Državni zbor v postopku obravnavanja na podlagi utemeljitev, ki izhajajo tako iz zakonodajnega gradiva kot navedb in utemeljitev predlagatelja v okviru zakonodajnega postopka, ocenil, da predlog zakona ni v neskladju z ustavo.

Glede na navedeno Državni zbor meni, da zahteva za oceno ustavnosti ni utemeljena.

Hvala.

Hvala lepa.

Ali želite besedo mogoče predstavnik ministrstva? (Da.)

Gospod minister, izvolite.

Klemen Boštjančič

Hvala lepa.

Tukaj imamo malo drugačno mnenje kot ima Zakonodajno-pravna služba, zato se bom oglasil. Torej vlada je 23. junija sprejela mnenje o zahtevi Banke Slovenije za oceno ustavnosti Zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih. Vlada meni, da je navedena zahteva utemeljena, saj opozarja na številne pravne argumente iz sfere civilnega prava kot tudi tiste, ki se nanašajo na pristojnosti Banke Slovenije. Naj na kratko predstavim štiri vidike, ki so po mnenju vlade pomembni pri njeni podporo.

Prvič, neskladnost zakona z vidika ustavne pravice do svobode gospodarske pobude. Vlada ugotavlja, da je odvzem dovoljena, ki ga predvideva ta zakon, nesorazmeren ukrep, saj je odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev običajno uporabljen kot skrajni ukrep, ko se v zvezi s kreditno institucijo ugotavlja najhujše kršitve, ki po naravi stvari onemogoča nadaljnje poslovanje v skladu z zakonodajo in regulativo in takšne kršitve ni več mogoče odpraviti na drug, milejši način.

Drugič, poseg v načelo prepovedi povratne veljave pravnih aktov. Po mnenju vlade morajo biti zakonski posegi v obstoječa in končana civilnopravna razmerja določeni le izjemoma, če to zahteva javni interes, ki pa pri tej problematiki ne obstaja.

Tretjič, kršitve pravice do sodnega varstva. Po mnenju vlade zakon prekomerno posega v sodno vejo oblasti, katere domena je presoja sporov iz pogodbenih razmerij.

In četrtič, kršitev načela enakosti pred zakonom in načela pravne države. Zakon se nanaša na vsa pogodbenega razmerja med kreditojemalci in kreditodajalci, ki so v obdobju med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010 sklenili kreditno pogodbo nominirano v švicarskih frankih ali z valutno klavzulo v švicarskih frankih, pri tem pa ne predvideva nobenih meril, po katerih bi bil upravičen poseg v pogodbena razmerja.

Zdaj ne glede na vse predhodne navedbe o tem, kar sem do zdaj povedal, in neodvisno od postopka ustavne presoje zakona pa se vlada zaveda pomembnosti problematike in težavnega položaja, v katerem so se znašli nekateri jemalci kreditov v švicarskih frankih. Po mnenju vlade bi bilo treba primere kreditojemalcev, še posebej tistih, ki so se znašli v brezizhodnem socialnem položaju, obravnavati individualno in po postopku izven sodišč, saj sodna pot za njih predstavlja še dodatno finančno obremenitev, poleg tega pa so sodni postopki zamudni in dodatno obremenjujejo sodišča. Zato je toliko bolj pomembno, da bančni sektor podpre način dogovornega individualnega reševanja te problematike, kar pomeni, da se banke s posameznimi kreditojemalci v čim večji meri dogovorijo o izvensodni rešitvi. Pomen izvensodnega reševanja sporov je prepoznal tudi Zakon o bančništvu, ki v 4. členu določa, da bančno interesno združenje za svoje članice organizira izvensodno reševanje sporov v zvezi z opravljanjem bančnih storitev. Pravne podlage in statuti za izvensodno reševanje sporov takšne narave torej že obstajajo, ustrezna izvedba postopkov v praksi pa bi bila v korist tako kreditojemalcem kot tudi bankam, saj bi to le krepilo zaupanje v bančni sistem. Tako v tem kontekstu pričakujemo čim prejšnje aktivnosti bančnega sektorja. In glede tega smo zelo aktivni tako na strani MF kot Banke Slovenije.

Hvala.

Minister, hvala lepa.

Odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja odbora: Odbor se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 4. 7. 2022 ter ji predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

Odpiram razpravo o predlogu mnenja. Želi kdo besedo? (Ne.)

Glasujemo. Navzočih je 9, za je glasovalo 6, proti nihče.

(Za je glasovalo 6.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Zaključujem 1.a točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – 43 IN 44 POROČILO O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE IN ODOBRENI FINANČNI POMOČI IRSKI, PORTUGALSKI REPUBLIKI IN HELENSKI REPUBLIKI.

V okviru te točke gre za obravnavo poročil, ki jih Vlada Državnem zboru posreduje na podlagi šestega odstavka 4. člena Zakona o poroštvu Republike Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v evroobmočju. K tej točki so vabljeni predstavniki in predstavnice Ministrstva za finance. Kot dodatno gradivo ste prejeli tudi mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 1. 7. 2022. Uvodno besedo dajem predstavniku Ministrstva za finance. Gospod minister, želite besedo?

Klemen Boštjančič

Lahko pojasnim, ampak gre za precej standardno zadevo, ki ni prvič tako, da če želite lahko pojasnim, drugače pa? Mislim, glede na to koliko je točk ne bom, ampak če je želja z veseljem pojasnim, ampak gre za stvar, ki ste jo že obravnavali. Sedaj je sam novo poročilo.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo o obravnavanih poročilih. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo. Po zaključku razprave ugotavljam, da se je Odbor za finance seznanil s 43. in 44. Poročilom o poroštvu Republike Slovenije in odobreni finančni pomoči irski, portugalski republiki in helenski republiki EPA 57-IX.

S tem zaključujem to točko.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO O DELU FISKALNEGA SVETA V LETU 2021.

V okviru te točke gre za obravnavo poročila, ki ga je Fiskalni svet posredoval Državnemu zboru na podlagi osmega odstavka 10. člena Zakon o fiskalnem pravilu. K tej točki so vabljeni predstavnice in predstavniki Fiskalnega sveta in Ministrstva za finance. Kot dodatno gradivo ste prejeli tudi mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem, finance z dne 1. 7. 2022. Uvodno besedo dajem predstavniku Fiskalnega sveta gospodu dr. Davorju Kračunu. Prosim.

Davor Kračun

Spoštovana, gospa predsednica, gospod minister, visoki zbor.

Fiskalni svet z zadovoljstvom ugotavlja, da je v letu 2021 izpolnil vse z zakonom predvidene naloge in še več. Glede na situacijo glede na to, da veljajo tudi izjemne okoliščine v zvezi z epidemije je Fiskalni svet opravil tudi nekaj dodatnih analiz o gospodarski makroekonomski in finančni situaciji je poročal tudi mesečno v svojih mesečnih informacijah tako, da je Fiskalni svet opravil svojo vlogo neodvisnega organa, katerega glavna naloga je, da ocenjuje proračunske dokumente in da s tem prispeva k transparentnosti proračunskega načrtovanja. V letu 2021 so bile formalno v veljavi izjemne okoliščine to pomeni, da formalno 3. člen Zakon o fiskalnem pravilu, da nismo ocenjevali v skladu s 3. členom Zakon o fiskalnem pravilu torej nismo obvezno izračunavali strukturnega ravnovesja pač pa se je Fiskalni svet bolj usmeril na kvalitativno analizo in pa predvsem z osnovnim poslanstvom, da ocenjuje kakšna je vzdržnost javnih financ srednje in dolgoročne vzdržnost javnih financ glede na ukrepe, ki jih Vlada in DZ sprejemata in tudi glede na to kako se razvija makroekonomska situacija.

V letu 2021 je kljub epidemiji prišlo do močnega odboja gospodarske aktivnosti. Zabeležena stopnja rasti BDP je bila zelo visoka. To pripisujemo predvsem temu, da so bile odpravljene mnoge omejitve, ki so leto prej veljale in ki so povzročile, da je bila osnova, to je leto 2020, zelo nizka. Hkrati ta visoka stopnja gospodarske rasti kaže na to, da se gospodarstvo že pregreva in tudi nogi drugi znaki kažejo na pregrevanje gospodarstva, predvsem to, da se je trgovinska bilanca prevesila v negativno, da temu sledi tudi tekoči del plačilne bilance. Tudi inflacija kaže na to, čeprav inflacija za enkrat še pretežno uvoženega izvora. Pa tudi situacija na trgu dela. Po eni strani seveda smo lahko zadovoljni, da je stopnja zaposlenosti visoka in stopnja brezposelnosti najnižja v zadnjih 30 letih, ampak po drugi strani pa je vedno več poročil o tem, da podjetja ne morejo dobiti ustrezno zaposlenih za svoje načrte, in da bi omejitve na trgu dela lahko povzročile tudi v bodoče stagnacijo gospodarstva.

Kar se tiče javno finančne slike, je ta poskok gospodarske aktivnosti v preteklem letu povzročil, da je javno finančna situacija še vedno ugodna, posebno, kar se tiče likvidnosti proračunov, vendar je potrebno opozoriti tudi na to, da se takšna gospodarska rast ne bo nadaljevala, ne more se nadaljevati, in da je po drugi strani v preteklosti bilo sprejetih precej ukrepov, ki pa strukturno slabšajo položaj javnih financ, in da bi morebitno pojemanje konjunkture lahko tudi izpostavilo in to slabšanje, strukturno slabšanje javnih financ, zaradi tega mora država, torej Vlada in pa tudi Državni zbor s fiskalno politiko predvsem bodoče zasledovati načelo previdnosti. To načelo je vsebovano tudi v Zakonu o fiskalnem pravilu. Torej, potrebno je oceniti, kakšne so dejanske možnosti za gospodarski razvoj in s tem javno finančne prihodke v prihodnosti, in pa predvsem zagotoviti, da bo javna poraba zmerna in učinkovita. Torej, da bo usmerjena na tiste točke v gospodarstvu, kjer bo njen učinek največji. Kajti Slovenija je še vedno visoko zadolžena. Kljub znižanju torej absolutno je javni dolg narasel, tudi v preteklem letu zaradi primanjkljaja v javnih financah. Relativno pa se je zmanjšal zaradi visokega poskoka gospodarske rasti, vendar še vedno je s približno 75 % bruto domačega proizvoda javni dolg okrog 10 odstotnih točk višji, kot je bil pred krizo.

Pogoji refinanciranja se zaostrujejo, ne glede na to, da Evropska centralna banka še nekoliko okleva z dviganjem obrestnih mer oziroma, da je njen načrt sorazmerno počasen, so trgi na to že reagirali, in zato se je pričakovana donosnost slovenske izdaje desetletnih obveznic je že presegla implicitno obrestno mero slovenskih obveznic, torej tistih, ki se poplačujejo, tistih, ki se zaradi obveznosti od prej še vedno poplačujejo. Kar, seveda se v zadnjih petih letih ni zgodilo. V zadnjih petih letih je implicitna donosnost slovenskih obveznic samo upadala.

Kar se tiče osnovne usmeritve fiskalne politike v prihodnje, se kaže kot najustreznejša zmerno restriktivna fiskalna politika. Torej po eni strani so srednjeročna in dolgoročna perspektiva javnih financ je polna izzivov tudi v zvezi z reševanjem zdravstvenega sistema in staranja prebivalstva, zato je potrebno to konjunkturo uporabiti za to, da se v največji meri oblikuje manevrski prostor za bodoča ukrepanja in za strukturne reforme. Tudi mednarodne organizacije v glavnem priporočajo evropskim državam zmerno restriktivno fiskalno politiko. Restriktivno zato, ker je pač potrebno sanirat in ponovno utirit javne finance v tiste gabarite primanjkljajev in javnega dolga, ki so sprejemljivi, tako po Maastrichtskih kriterijih, kot tudi po fiskalnih pravilih, zmerno pa zato, ker vendarle moramo ohranit dovolj manevrskega prostora za ukrepanje ob bodočih izzivih. Vemo, da epidemija še ni rekla zadnje besede in da je geopolitična situacija izjemno negotova.

Hvala lepa.