Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 9. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklicala na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Spoštovani! Evropski parlament je 11. julij s posebno resolucijo razglasil za dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. Dovolite mi, da ob tem podam nekaj misli.

Misel na grozljiv dogodek, genocid, ki se je zgodil pred 27 leti ne tako daleč od nas, globoko pretrese še danes. Poboj preko 8 tisoč nedolžnih žrtev se je namreč zgodil v osrčju Evrope in še ne tako dolgo po kruti moriji, ki je zaznamovala drugo svetovno vojno. Takrat je bilo obljubljeno – nikoli več!

Ob srebreniškem genocidu ni mogoče pozabiti dejstva, da je mednarodna skupnost zatajila in da enote, ki naj bi varovale nedolžne domačine, niso bile sposobne ne prepoznati ne preprečiti krvavega bratomornega dejanja. Praktično nemo spremljanje poboja je vodilo v najhujše kršitve humanitarnega prava in človekovih pravic in v tisoče žrtev. A žal mednarodna skupnost tudi z obsodbami odgovornih in sprejetjem resolucij nikoli ne bo mogla oprati tega temnega madeža in posušiti solza na licih žalujočih. Še kako pomembno je, da pokol v Srebrenici poimenujemo z njegovim pravim imenom – genocid. Da so prepoznani krivci za to, žrtvam pa dano potrebno priznanje in pieteta. Tega ne dolgujemo le slednjim, marveč tudi njihovim svojcem in preživelim ter vdovam, ki šele prihajajo. Na rane Srebrenice, ki se najverjetneje ne bodo nikoli zacelile, sicer dodatno sol vsa leta posipajo nesprejemljivi poskusi zanikanja ali poveličevanja tega zločina, relativiziranje dejstev ter nabiranje političnih točk s provokativnimi izjavami.

Kljub skorajda trem desetletjem, ki so minila, so vprašanje pomiritve in sožitja zdi neotipljivo oddaljeno, a obenem je spravni proces pomemben dejavnik evropske prihodnosti regije. V že tako krhkem okolju Zahodnega Balkana je evropska perspektiva nujna, stabilnost in mir v regiji pa vrednoti, ki obenem pomenita tudi garant vsestranskega napredka in razvoja. Žal se ob tem zdi, da je kruta srebreniška zgodovinska ura pozabljena, saj smo že več mesecev priče novi vojni v naši bližini, katere vpliv malodane občuti ves svet, tudi regija.

Srebrenica nikoli več ne bo enaka. Beli spomeniki v Potočarih so nemi pomniki grozot, bolečine in nezamisljivega. So opomnik vsem nam o razčlovečenju in grozodejstvih, ki jih je sposoben človek. O tem, kam lahko vodijo pomanjkanje odgovornosti in empatije, zloba ter ideološka nacionalistična ali druga zaslepljenost. O tem, kam lahko vodijo nespoštovanja mednarodnih obvez in dogovorov, pasivnost mednarodne skupnosti in sebični interesi. O tem, kam lahko vodijo sovražni govor in spodbujanje nestrpnosti. Nenazadnje so opomnik k razmisleku, ali kot posamezniki in skupnost delujemo odgovorno in v duhu dobrobiti soljudi. Upanje, da bodo zgodovinske delitve presežene, ostaja. Naj ostanejo odgovornost, sočutje in solidarnost, prihodnost v medsebojni strpnosti, zaupanju in miru, zaveza človečnosti v našem mišljenju in delovanju. Naj vse žrtve najdejo svoj mir. Naj bo bridki spomin Srebrenice trajen in iskren opomin. Poklonimo se vsem žrtvam, svojcem in preživelim in njihovim družinam ter vsem trpečim, z minuto molka. Nikoli več vojne!

/ minuta molka/

Hvala lepa.

Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Matej Tonin, Jožef Horvat, Janez Janša, Anja Bah Žibert, dr. Anže Logar, mag. Dejan Kaloh, Zoran Mojškerc, mag. Karmen Furman, Tine Novak, Frlice Žiža, Ferenc Horváth, Lena Grgurevič, Franc Breznik in Lucija Tacer.

Na sejo sem vabila tudi predstavnike Vlade.

In vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 9. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 8. julija 2022 s sklicem seje.

O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predloga za širitev nisem prejela, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti nihče.

(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 9. izredne seje zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZAHTEVA SKUPINE POSLANK IN POSLANCEV, DA DRŽAVNI ZBOR ODLOČI O ODLOČITVI KOLEGIJA PREDSEDNICE DRŽAVNEGA ZBORA, DA SE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA OBRAVNAVA PO NUJNEM POSTOPKU.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 6. seji, 5. julija 2022, sklenil, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija obravnava po nujnem postopku.

Na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika, je skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec zahtevala, da Državni zbor odloči o navedeni odločitvi Kolegija.

Zdaj prehajamo na obravnavo te Zahteve in besedo dajem predstavnici vlagatelja Zahteve, gospe Alenki Jeraj, za predstavitev Zahteve.

Izvolite.

Lepo pozdravljeni!

Vlada je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o RTV Slovenija vložila po nujnem postopku.

143. člen Poslovnika Državnega zbora določa obravnavo zakona po nujnem postopku zaradi varovanje interesov varnosti ali obrambe države, odpravo posledic naravnih nesreč ali za preprečitev težko popravljivih posledic za delovanje države.

Sprašujemo se, kakšne izredne razmere so in kakšne težko popravljive posledice bi lahko nastale, če pa predsednik Vlade dr. Golob letuje v tem času na morju. Če bi bile razmere res izredne, bi verjetno intenzivno delal, ne pa se sončil na hrvaški obali. Nimamo izrednih razmer.

In namesto, da bi Vlada po nujnem postopku obravnavala ukrepe za blažitve draginje ter zajezitev širjenja okužb s Covid-19, se ukvarja s prevzemom RTV kljub temu, da je dr. Golob dejal, citiram. »Sprejeli bomo nov Zakon o RTV, ne zato, da bi zamenjali njihove z našimi.« A ravno to delate. Prejšnji teden je bil na Mandatno-volilni komisiji sprejet sklep, da se v Programski svet RTV imenuje Alenka Sivka, kandidatka za poslanko na listi Gibanja Svoboda. Tako si vi predstavljate depolitizacijo RTV. Gre za velik »blef« in zavajanje. Novela zakona po vsebini sledi zakonu, ki ga je v zakonodajni postopek vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Mojco Šetinc Pašek. Prav neverjetno je, da je gospa Šetinc Pašek do včeraj novinarka na RTV Slovenija glavna »eksekutorka« vodstva RTV. Ker je bilo to izvoljeno skladno z zakonom in ga prvič ni volila leva koalicija. Direktorja Graha je izvolil programski svet pred spremembami. Tokratni programski svet je pravzaprav še najbolj uravnoteženo sestavljen saj so v drugem delu prejšnjega mandata koalicijo sestavljale tako desne kot leve stranke za razliko od današnje leve koalicije. Za sprejem zakona, ki ga je predlagala Mojca Šetinc Pašek je bil predviden skrajšani postopek, ki se predvideva pri manjših spremembam. Vsi vemo, da to ne gre za manjše spremembe a niti to ni bilo dovolj. Ni dovolj hitro. Se bolj mudi in z enim zamahom in praktično v enem dnevu, na kar je opozorila Zakonodajno-pravna služba je treba zamenjati vse: od generalnega direktorja, direktorja TV in radia, člana nadzornega in programskega sveta. Naj vas spomnim, da je bila v času prejšnje vlade medijska zakonodaja, spremembe več zakonov, ki urejajo področje medijev, ki so bili v javni obravnavi in medresorskem usklajevanju več mesecev. Takrat se je zahtevalo široko javno obravnavo in vključitev vseh deležnikov. Zanima me koliko časa je novela Zakona o RTV, ki jo predlaga Vlada Republike Slovenije visela na e-demokraciji kot določajo pravila? V tako imenovani vaši svobodi se krši vse: ustava, zakoni, mandati.

V Poslanski skupini SDS ocenjujemo, da gre za zlorabo Poslovnika in instrumentalizacijo zakonodajnega postopka za doseganje političnih ciljev vladajoče koalicije, ki skupaj z nekaterimi sindikati že dlje časa načrtuje politični prevzem javnega zavoda RTV Slovenija. Spomnimo se besed Helene Milinkovič predsednice koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenije, ki jih je kot zavezo bivšemu generalnemu direktorju Igorju Kaduncu izrekla na javni tribuni o razmerah na RTV Slovenija. Dejala je, citiram: »Delujemo kot gverila. Naš plan gospod direktor pa je ta ja, prevzem RTV.« Z zavezo k gverilskem prevzemu je sindikalistka Milinkovič dala prav tistemu bivšemu generalnemu direktorju RTV Slovenija, ki ni bil sposoben pripraviti ustreznega finančnega načrta in je zaradi svojih vodstvenih nesposobnosti ta javni zavod spravil v položaj, v katerem se je moral financirati po dvanajstinah. Takega gverilskega prevzema pa ne podpirajo vsi sindikati. Na primer Sindikat delavcev Radiodifuzije Slovenije je svoje nasprotovanje z zlorabam parlamentarne večine celo formalno izglasoval. Sprejel je namreč sklep, da (citiram): »Ne podpira obravnave in sprejema sprememb zakona po nujnem postopku in jim nasprotuje.« Uporaba nujnega postopka ima namreč eden sam namen uporabiti parlamentarno večino kot glasovalni stroj ter z njim obglaviti vodstvo in nadzorne organe RTV Slovenija brez javne razprave potihoma v času poletnih počitnic. Tovrstna instrumentalizacija državnozborskih postopkov za dosego političnih ciljev niža nivo demokracije in predstavlja tragičen korak k ukinitvi parlamentarne demokracije.

V Poslanski skupini SDS bomo glasovali proti temu, da se tako drastične spremembe o delovanju RTV Slovenija sprejemajo po nujnem postopku.

Hvala lepa.

Skladno z določbo desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora vas opozarjam, da o odločitvi Kolegija Državni zbor odloči brez razprave in brez obrazložitve glasu.

Prehajamo na odločanje, zato zboru predlagam, da odloči o naslednjem sklepu: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija se obravnava po nujnem postopku. Če sklep ne bo sprejet, bo Državni zbor predlog zakona obravnaval po rednem postopku.

Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 24.

(Za je glasovalo 49.) (Proti 24.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet, zato bo zbor navedeni predlog zakona obravnaval po nujnem postopku.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in tudi 9. izredno sejo Državnega zbora.

Lepo pozdravljeni!