Lepo pozdravljeni, vse skupaj pozdravljam vse članice in člane odbora in ostale prisotne. Pričenjam z 2. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora. Trenutno imam samo enega: Jernej Vrtovec.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga sprejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O OBLIKAH ALTERNATIVNIH INVESTICIJSKIH SKLADOV, NUJNI POSTOPEK, EPA 155-IX.

Predlagatelj zakona je vlada. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 6. seji 5. 7. 2022 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Dne 8. 7. 2022 je bila s strani skupine poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Borutom Sajovicem vložena tudi zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora, na katero je uvrščen tudi obravnavani predlog zakona.

K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe. Dodano so bili vabljeni tudi predstavnice in predstavniki Agencije za trg vrednostnih papirjev.

Prejeli ste tudi dodatno gradivo k predlogu zakona, in sicer mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 11. 7. 2022 in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 11. 7. 2022.

Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo lahko do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora. Amandmaje so do sedaj vložili poslanski skupini Svoboda in SD, in sicer k 2., 3., 4., 6., 26., 30., 33., 72., 74., 77., 136., 141, 150, 156, 169, 233. členu, k naslovu Prehodne in končne določbe ter 235. členu predloga zakona z dne 12. 7. 2022.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Želi predstavnik Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev? (Da.)

Prosim, gospod Božič.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, predstavnice Zakonodajno-pravne službe in ostali.

Predlog zakona, ki je pred vami, sledi priporočilom, ki jih je Republika Slovenija leta 2020 prejela ob zaključku evropskega projekta podpore Republiki Sloveniji na področju krepitve segmenta alternativnih investicijskih skladov, krajše poimenovano AIS. Projekt je bil finančno podprt s strani Evropske komisije s tehnično pomočjo, cilj projekta pa je bil identificirati zakonodajne in tudi druge vrzeli ter pridobiti širok in uporaben nabor priporočil za izboljšanje pogojev poslovanja alternativnih investicijskih skladov, specializiranih za naložbe v zasebni kapital in nepremičnine. Za ureditev AIS je bilo potrebno pripraviti nov zakon in z njimi poseči tudi v Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3) in Zakon o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (ZUAIS). Pri tem, se je za pripravo zakona uporabljal pristop, da se z enim zakonom posega tudi v omenjena ZUAIS in ZISDU-3. Vlada se zaveda, da je s tem predlagan dokaj specifičen nomotehnični pristop, kar pa je v dani situaciji razumno. Na ta način se ureja tematike celovito v enem zakonu. Predlagani pristop prispeva k večji preglednosti ureditve vsebin, poleg tega pa omogoča, da se rešitve implementirajo hitreje kot bi se v primeru treh ločenih zakonodajnih postopkov. Menimo tudi, da je zaradi načela pravne varnosti tako primerneje, da vse potrebne spremembe zakonodaje stopijo v veljavo sočasno, kar je omogočeno s tem predlogom. Po trenutni zakonodajni ureditvi ZUAIS ureja področje upravljavcev AIS za profesionalne vlagatelje, ZISDU-3 pa za neprofesionalne vlagatelje. Predlog ZOAIS je potreben, ker ZUAIS določa zgolj upravljavce AIS ne pa tudi oblik teh skladov. V skladu s priporočili se je tako pripravilo predloge rešitev za opredelitev oblik teh skladov, ki so, se upoštevajo oziroma upoštevajo prakso najbolj primerne za naš trg. Predlaga se torej tri oblike in sicer alternativni vzajemni skladu, ki je oblikovan kot ločeno premoženje, specialna komanditna družba in investicijska družba, ki ima osnovni kapital razdeljen na delnice. Nadalje, zakon uvaja tudi dva tipa alternativnih investicijskih skladov in sicer specialni investicijski sklad ter nepremičninsko investicijsko družbo. Opredelitev oblik alternativnih investicijskih skladov ter prilagoditev ureditve posebnosti in posamezne oblike bo pripomogla k lažji in bolj učinkoviti izvedbi nadzora nad temi skladi s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev. To pa bo prispevalo k večji pravni varnosti tako ponudnikov kot seveda vlagateljev. K varnosti vlagateljev bodo prispevale tudi določbe glede večje transparentnosti poslovanja takšnih skladov kot so določbe o informacijah, ki morajo biti vključene v akt ustanovitvi skladov ter v prospektu in v ponudbeni dokument. Področje, ki je primerneje regulirano in nadzorovano daje večjo predvidljivost in s tem pravno varnost in sicer tako ponudnikom kot vlagateljem, saj temelji v Sloveniji že poznanih pravnih oblikah družb, ki pa jih prilagaja specifiki poslovanja. Sprejem novega zakona tako za Slovenijo pomeni dodatne možnosti za pridobitev novega kapitala za financiranje hitro rastočih tako imenovanih start up podjetjih ter malih in srednje velikih podjetjih. S tem pa se ustvarja tudi nove priložnost za vlagatelje, kar lahko spodbudi slovenski trg kapitala. Republika Slovenija je krepitev kapitalskih trgov kot reformo v okviru dvig produktivnosti, prijazna poslovno okolje za investitorje uvrstila tudi v Načrt za okrevanje in odpornost, ki je podlaga za finančno podporo Evropske unije in mehanizma za okrevanje in odpornost ter v njem navedla tudi časovnico izvedbe ukrepa. To je obdobje 21 in 22. Od sprejetja tega zakona je tudi odvisno izplačilo tranše Evropske komisije in ob enem je to tudi poglavitni razlog, da se predlaga obravnavo tega zakona po nujnem postopku.

Na koncu bi radi še izpostavili, da so bili k predlogu zakona vloženi tudi amandmaji in sicer na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe in s temi amandmaji, ki odpravljajo ugotovljene pomanjkljivosti oziroma izboljšujejo jasnost v nekem delu pa tudi dopolnjujejo besedilo Vlada soglaša. Predlagam, da predlog zakona vključno s predlaganimi amandmaji podprete.

Hvala.

Hvala lepa, gospod državni sekretar.

Ali želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe?

Izvolite, mag. Metoda Hrovat Pirnat.

Hvala lepa za besedo, gospa predsednica.

Zakonodajno-pravna služba je Predlog Zakona o oblikah alternativnih investicijskih skladov proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo RS, pravnim sistemom in iz zakonodajno-tehničnega vidika. V okviru splošnih pripomb k predlogu zakona Zakonodajno-pravna služba najprej opozarja na nenavadno zakonodajno tehniko, kateri je predlagatelj v redu določena zlasti statusna vprašanja alternativnih investicijskih skladov. Ker pa to urejanje posega v dva druga zakona in sicer Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje in Zakon o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov predlog zakona v drugem delu zakona obsega obsežne spremembe in dopolnitvah teh dveh zakonov. Spremembe določb zakona z drugim zakonom je mogoče urediti le izjemoma v vsebinskem zamejenem obsegu, ob podanih utemeljenih razlogih ter ob doslednem upoštevanju uveljavljene nomotehnike. Ob tem je treba izpostaviti, da ima Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje brez prehodnih in končnih določb 533 členov in Zakon o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov 320 členov tudi brez predhodnih in končnih določb. Zaradi tolikšnega obsega že samostojno noveliranje posameznega zakona zahteva skrbno proučitev posledic in medsebojnih povezav z novelo predlaganih rešitev tako, da so zakonske rešitve po posegih notranje skladne. Izbrani pristop in izbrana vrsta zakonodajnega postopka tega ne omogočata.: To se posebej jasno pokaže pri sklicevanju predloga zakona na ta dva zakona, ki je zelo pogosto. Poleg zakona, sena oba ta dva zakona sklicuje s tako imenovanim togim sklicevanjem, kar pomeni, da se sklicuje na določno objave v Uradnem listu, pri čemer pa niso upoštevane spremembe in dopolnitve teh dveh zakonov, ki jih vsebuje sam predlog zakona. Gre za dokaj obsežne spremembe, ki pa zaradi togega sklicevanja ne bodo upoštevane v besedilu teh dveh zakonov, na katerega se predlog zakona sklicuje. To bi bilo seveda nesprejemljivo, saj so spremembe in dopolnitve teh dveh zakonov potrebne prav zaradi novih določb, ki jih prinaša predlog zakona. Zato morajo biti nujno upoštevane z ustrezno nomotehnično rešitvijo. Glede te splošne pripombe lahko povem, da je upoštevana v amandmaju k 3. členu.

Nadalje. Predlog zakona ureja zahtevno tematiko, vendar presoja predlaganih rešitev otežuje v pretežni meri pomanjkljiva ali zgolj formalno podana obrazložitev posameznih členov. Nekatere obrazložitve niso skladne z besedilom člena, na primer obrazložitev 50. in 194. člena. Nekatere ne pojasnjujejo razlogov posebne ureditve, na primer, obrazložitev 33. in 58. člena. Pogosto pa obrazložitev samo povzame kaj določa člen, na primer obrazložitve k 16., 36., 37., 44. in 45., itn., členu. Ali pa je obrazložitvi besedila člena zgolj prepisano, na primer obrazložitev k 57. členu. Vsaj na enem mestu, vzpostavljamo 50. člen, pa je popolno neskladje med besedilom predloga zakona in obrazložitvijo. Sedmi odstavek 115. člena Poslovnika Državnega zbora zahteva, da so v obrazložitvi pojasnjeni vsebina in namen posameznih členov predloga zakona ter posledice in medsebojne povezave v njih vsebovanih rešitev, česar pa predlog zakona ne vsebuje. Še več, tik pred sejo odbora je Zakonodajno-pravna služba prejela kratke odgovore na pripombe k predlogu zakona. Med njimi je izpostaviti pojasnila predlagatelja k 36., 37., 69., 108., 138. in 194. členu, kjer je predlagatelj pojasnil, da pripombe Zakonodajno-pravne službe ne bo upošteval, da ni upošteval mnenja Zakonodajno-pravne službe v tem delu, ker da na obrazložitev, vložitev amandmaja ni možna. Res je, da same obrazložitve ni možno podati v amandmajski obliki, vendar pa jo je treba pojasniti. Lahko tudi tekom obravnave pred tem matičnim delovnim telesom.

Nadalje. V nadaljevanju daje Zakonodajno-pravna služba pripombe k številnim členom predloga zakona, saj je dana pripomba skoraj k tretjini členov. Nekatere pripombe so nomotehnične narave kot so napačni sklici, pomanjkljivosti glede spreminjanja in dopolnjevanja Zakona o investicijskih skladih in družbah za opravljanja, uporabe napačnih izrazov, na primer poslovna in gospodarska dejavnost v 31. in 43. členu predloga zakona, napačno strukturiranje različnih delov predloga zakona in njihovo napačno številčenje in podobno. Vendar nomotehnične pomanjkljivosti niso le vprašanje tehnike, saj vodijo do resnih nejasnosti zakonskih določb, zaradi česar bodo nastale težave pri izvajanju predloga zakona. Vsebinsko Zakonodajno-pravna služba posebej opozarja na precej obsežno odstopanje od zakona, ki ureja gospodarske družbe pri tistih alternativnih investicijskih skladih, ki so ustanovljeni v obliki gospodarske družbe, pri čemer ta odstopanja postavljajo v ugodnejši položaj upravo, upravljavca alternativnega investicijskega sklada. Zakonodajno-pravna služba tudi opozarja na nejasnosti v zvezi z ureditvijo statusa specialnega investicijskega sklada. Iz predloga zakona izhaja, da alternativni investicijski sklad lahko pridobi status specialnega investicijskega sklada (78. člen), kar je treba pri določbah, ki urejajo položaj tovrstnega alternativnega investicijskega sklada, upoštevati tako, da se predlagane rešitve nanašajo na alternativni investicijski sklad. To na primer pomeni, da ima firma z označbo specialnega investicijskega sklada lahko alternativni investicijski sklad (74. člen) oziroma da je alternativni investicijski sklad tisti, ki ne izpolnjuje več pogojev za priznanje statusa specialnega investicijskega sklada (83. člen) in ne specialnega investicijskega sklada. V zvezi s tem je treba v predlogu zakona tudi opredeliti pojem »enota specialnega investicijskega sklada« (79. člen), saj je opredeljen le pojem »enota alternativnega investicijskega sklada« (4. člen).

Zakonodajno-pravna služba tudi opozarja na široka pooblastila za izdajo splošnih aktov agencije v drugem odstavku 21. člena, osmem odstavku 77. člena, tretjem odstavku 84. člena, v nadaljevanju nato v 226. členu. Spregledati pa tudi ni 87. člena predloga zakona, ki se sklicuje na pogoje in merila naložbenega politike posojil, ki jih predpiše agencija. Skupna značilnost vseh naštetih pooblastilnih določb je, da opredeljujejo le predmet predpisa brez napotkov, usmeritev in okvirov za podrobnejše podzakonsko urejanje. Iz drugega odstavka 120. člena in tretjega odstavka 253. člena Ustave, ki urejata načelo zakonitosti delovanja uprave, izhaja zahteva, da mora že iz zakona biti jasno in nedvoumno razvidno, kaj se zahteva od naslovnika pravne norme, sicer se povzroča pravna negotovost. Na načelo zakonitosti pri določanju prekrškov Zakonodajno-pravna služba opozarja tudi v zvezi z določbami predloga zakona o prekrških. To načelo zahteva, da mora predlog zakona jasno določiti, katera ravnanja ali opustitve katerega pravnega subjekta predstavljajo prekršek. Glede na to je neustrezno določiti kot prekršek alternativnega ravnanja ali določiti kot prekršek le kumulativno kršitev dveh določb predloga zakona. Vsaj na enem mestu v zvezi s kršitvijo prenosljivosti enot alternativnega investicijskega sklada pa je določeno kot prekršek ravnanje, ki ga predlog zakona sicer dopušča. Glede na to je treba kazenske določbe predloga zakona ustrezno preoblikovati.

Tik pred sejo odbora je Zakonodajno-pravna služba prejela kratke odgovore na pripombe k predlogu zakona, ki pa so večinoma pomanjkljivi, nesprejemljivi in deloma tudi neprimerni. Kot primer neprimernega odgovora je mogoče navesti odgovor na pripombo k 31. členu predloga zakona, kjer predlagatelj odgovarja, da je Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju verjetno zamešala pomen kratice SKD, ki v tem zakonu ne pomeni standardna klasifikacija dejavnosti, temveč specialna komanditna družba. To je povsem neutemeljen očitek, ki verjetno izhaja iz tega, da je predlagatelj sam nenatančno prebral svojo lastno obrazložitev k 31. členu predloga zakona. V tej obrazložitvi je namreč trikrat zapisano z besedami standardna klasifikacija dejavnosti v različnih sklonih in tega ni mogoče zamešati s kratico SKD kot specialna komanditna družba. Tega seveda ZPS tudi ni storila, zato je odgovor neprimeren in nesprejemljiv. Žal pa so odgovori bili poslani prepozno, zato jih podrobneje ni mogoče obravnavati vsakega posebej. Enako velja za vložene amandmaje.

Glede amandmajev bi dodala tole ugotovitev. Po pregledu predlaganih amandmajev, ki so bili ZPS dostopni ugotavljamo torej dostopni tik pred sejo, da se z njimi dodatno povečuje nejasnost, saj se amandmirajo le posamezne vsebine določbe ne pa vse vsebine z istovrstno ureditvijo, na katero je bilo v mnenju opozorjeno. Tako se na primer v 169. členu amandmira le naslov poglavja ne pa tudi vsebina 169. člena, ki ima enako napako. Enako velja za 235. člen, saj je 223. člen z enako vsebino ni predlagan amandma.

Hvala za besedo.

Hvala lepa.

Ali želi besedo predstavnica predstavnika Agencije za trg vrednostnih papirjev? Ne. Hvala lepa.

Se opravičujem, izvolite, gospod državni sekretar.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Določene stvari iz tega, kar je tudi predstavila Zakonodajno-pravna služba se je naslovilo, ampak kot kaže v določeni meri pomanjkljivo, določene zadeve tudi tukaj za mene predstavljajo novo dejstvo, zato bi vljudno prosil, če je možna prekinitev seje za 1 uro, da pregledamo to, kar je bilo ravnokar tudi izrečeno se temu posvetimo in tudi opravimo neki posvet, v katerih točkah bi bile možne izboljšave besedila. Ker ne glede na to, da gre za nujni postopek je najbrž v takem primeru še toliko bolj pomembno, da so dikcije, ki so predvidene v zakonu jasne, da ne bo kasneje prihajalo do nesporazumov ali pa do neprimernih rešitev, ker gre vendarle za zelo obsežen zakon, ki se uvaja v slovenski pravni red in v določenih zadevah se to da v okviru odbora rešiti določene po mojem mnenju se da tudi tehnično nasloviti na tak način, da se, potem razčisti morda tudi do izredne seje Državnega zbora. Tako da kot omenjeno vljudno bi prosil, če nam lahko namenite oziroma dopustite eno uro premora.

Hvala lepa.

Skladno s predlogom Vlade prekinjam sejo in sejo nadaljujemo ob 16.30.

Lepo pozdravljeni, nadaljujemo s sejo sicer 2. nujno sejo Odbora za finance.

Amandmaje bomo prejeli, ker se je šele k kasnejšim členom bomo lahko, potem kasneje normalno nadaljevali z delom. Odboru predlagam, da po končni razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Če ne, gremo naprej.

Prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter vloženih amandmajih. V razpravo dajem 1. člen h kateremu ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Izvolite, državni sekretar.

Najprej bi se uvodoma zahvalil za prekinitev, za katero ste se prej odločili na naš predlog. Poleg tistega, kar razumem, da je bilo pripravljeno se pravi v smislu amandmajev, ki bi jih izboljšali trenutno besedilo. Gre tudi za določene vsebine, ki jih je treba še obrazložiti. Ena od teh se nanaša zagotovo na 1. člen se pravi ta zadržek v razmerju SIZ AIS in bi tukaj vljudno prosil, če bi bilo mogoče, da s strani ATVP se poda kratko pojasnilo glede na to, da po navadi k 1. členu gre tudi nekako splošna razprava in se po navadi poskuša nekako celovito nasloviti, zaradi tega, da je, potem tudi lažje nadaljnje razumevanje rešitev v zakonu bi prosil, če bi se lahko, potem omogočila tudi krajša dodatna pojasnila, kjer ne gre seveda za amandmaje, ampak je bila prej s strani ZPS posebej nekako opozorjeno, da je treba določene dodatne poudarke ponuditi, eden se tiče.

Potem se pravi, kar se tiče 2. člena tu so glede direktiv bi tukaj prosil, če bi lahko, potem tudi generalna direktorica dodatno pojasnilo. Potem nadalje od tukaj glede 31. člena in se pravi podlagi, ki je vezano na tisti člen, kjer gre za smernice ESMA, ki se nekako uporabljajo že v našem pravnem redu, da tisti zakon kot razumem je v pripravi tudi amandma in potem nadalje tukaj v tem delu bi se ATVP mislim, da bi bilo smiselno podati v pojasnilo, ker se s tem tudi na dnevni bazi ukvarja.

Potem še k 50. členu, kjer je pa zagotovo prišlo do ene nerodnosti pri obrazložitvi in bi iz tega razloga tudi prosili, če lahko damo na magnetogram dodatno pojasnilo, ki bi ga prav tako dodala generalne direktorica, zaradi tega, da ne bi prišlo do kakršnegakoli dvoma o razhajanju med vsebino 50. člena in tudi obrazložitve k 50. členu.

Hvala.

Hvala lepa.

Prosim, gospa. Prosim, če se tudi predstavitve za magnetogram.