Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, vsi vabljeni, ostali prisotni, pričenjam 1. sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: Jožef Horvat. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: dr. Mirjam Bon Klanjšček, ki nadomešča Andrejo Živic, Anton Šturbej, ki nadomešča Franca Breznika.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O ZAŠČITI GEOGRAFSKIH OZNAČB ZA OBRTNE IN INDUSTRIJSKE IZDELKE TER SPREMEMBI UREDB (EU) 2017/1001 IN (EU) 2019/1753 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA TER SKLEPA SVETA (EU) 2019/1754, EPA 138-IX, EU U 1090.

Gradivo k tej točki smo prejeli od vlade na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Kot dodatno gradivo ste prejeli tudi mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve z dne 8. 7. 2022.

Predlagatelj stališča je Vlada. Odbor bo kot matično delovno telo točko obravnaval na podlagi drugega odstavka 154.h člena Poslovnika Državnega zbora. poslovniško določen rok za vložitev amandmaja matičnega delovnega telesa je najkasneje 2 dni pred sejo prisotnega odbora.

K tej točki so vabljeni: predstavnice ter predstavniki Vlade, Ministrstva za gospodarstvo, Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino.

Želi besedo predstavnik oziroma predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, gospod mag. Dejan Židan? (Da.)

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, gospa predsednica. Torej spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani ostali prisotni, lepo pozdravljeni.

Danes je pred vami predlog stališča Republike Slovenije do uredbe, ki bo uredila geografsko zaščito industrijskih in obrtnih izdelkov, česar trenutno na ravni Evropske unije ni. Po Zakonu o industrijski lastnini sicer v Sloveniji je možna zaščita in preko tega zakona že imamo dve zaščiti, to je idrijska čipka in tudi ribniška suha roba, drugih zaščit pa tudi v Sloveniji ni. Ker je že pred leti nastala pobuda na ravni Evropske unije, da omogočimo na nek način zaščito in s tem tudi konkurenčno prednost malih, srednjih in mikro podjetij proizvajalcev s tem, da posamezne obrtniške in industrijske izdelke geografsko zaščitimo, na podlagi tega nastal tudi osnutek pravnega akta, ki je danes pred vami. Gre se za to, da se pač omogoči recimo proizvajalcem neka konkurenčna prednost, ki jo lahko na nek način tudi v tržnem prostoru izkoristijo.

Slovenija je vsa ta leta aktivno sodelovala pri pripravi uredbe, zato seveda predlog uredbe podpiramo. Imamo dve stališči, ki sta pomembni in imata tudi podporo pri ostalih članicah. Prvo stališče je, da pride do prenosa geografske zaščite iz domače države na evropsko raven pri izdelkih, ki so že zaščiteni, skoraj po avtomatizmu. Ko rečem skoraj po avtomatizmu, mislim tole, da ni pravice ugovora. Namreč v sedaj, ko v Sloveniji industrijske in obrtniške izdelke zaščitimo, ni pravice ugovora, ampak je zaščita. Po novi evropski ureditvi, kjer bo dvofazni postopek, bo pa tako na ravni Slovenije, kakor na ravni Evropske unije, možen tudi ugovor.

Pri obeh izdelkih, ki jih pa imamo, pa ugovor ne bo možen, in hkrati se pogajamo, kaj je primeren rok. V tem trenutku predlog komisije leto dni oziroma pol leta od vložitve, in da se ta rok podaljša. Zakaj je smiselno podaljšanje? Zato, ker sta, recimo v našem primeru, obe zaščiti že relativno stari, in tisti, ki bodo morali ponovno vložit, to so vedno skupine, ki so zainteresirane, seveda morajo posodobiti dokumentacijo in potem tudi vložiti.

Pri vprašanju stroškov, bomo ohranjali dosedanji sistem v Sloveniji, da za vlagatelje stroškov ni ne na ravni Slovenije. Ker se tiče postopka, prav tako pa država tudi prevzame postopke pred Evropsko unijo pred ustreznim uradom in tudi tam ni stroškov. Seveda stroški, potencialni, pa nastajajo, ko posamezni vlagatelji pripravljajo gradiva, se usklajujejo, raziskujejo, vendar to ni strošek upravnega postopka priznavanja geografske zaščite.

Hvala, gospa predsednica, za pozornost.

Hvala lepa, gospod mag. Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Ali želi besedo predstavnik oziroma predstavnica Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino, sicer ne vidim, da bi bila prisotna, torej je ni.

In sedaj odpiram razpravo članic in članov Odbora.

Želi kdo razpravljati? Tudi tukaj ne vidim, da bi kdo želel razpravljati, zato zaključujem razpravo.

Odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja: »Odbor za gospodarstvo podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke ter spremembi uredb (EU) 2017/1001 in (EU) 2019/1753 Evropskega parlamenta in Sveta ter Sklepa Sveta (EU) 2019/1754, EPA 138-IX, EU U 1090, ki ga je predložila Vlada in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da Predlog stališča sprejme.«

In sedaj prekinjam sejo za 5 minut.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. BOJANA MURŠIČ: Spoštovane kolegice, nadaljujem 1. sejo Odbora za gospodarstvo.

Prehajamo na glasovanje o predlaganem mnenju.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za je glasovalo 12, proti nihče.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da mnenje soglasno sprejeto.

Določiti še moramo poročevalca za sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Predlagam, da je to podpredsednik odbora, gospod Aleš Rezar. Se strinjate s predlogom? (Da.) Hvala lepa za vašo potrditev.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in 1. sejo Odbora za gospodarstvo. Želim vam lep preostanek dneva.

Hvala lepa.