Spoštovani kolegice in poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 11. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Janez Žakelj, mag. Matej Tonin, Zoran Mojškerc, dr. Anže Logar, Andrej Hoivik, Žan Mahnič, Lucija Tacer, Ferenc Horváth (od 22. ure dalje), mag. Urška Klakočar Zupančič (odsotna prvo uro 11. izredne seje) in gospod Janez Janša (od 19.30 dalje).

Na sejo sem vabil predstavnike vlade k obema točkama dnevnega reda.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 11. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 13. julija 2022, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. predloga za širitev dnevnega reda nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 76, proti nihče.

(Za je glasovalo 76.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA, PRVA OBRAVNAVA, NUJNI POSTOPEK.

V zvezi s to točko sta bila v zakonodajni postopek vložena dva predloga zakonov, in sicer Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o medijih, prva obravnava, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem, in Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenije, nujni postopek, katerega predlagateljica je Vlada. Odbor za kulturo je v razpravi o navedenih predlogih zakonov odločil, da ju bo obravnaval v skladu s tretjim odstavkom 117. člena Poslovnika zbora. hkrati je tudi sklenil, da bo naslednji postopek v skladu s 127. členom Poslovnika zbora vodil na podlagi predloga zakona, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila vlada po nujnem postopku.

V skladu s četrtim odstavkom 117. člena Poslovnika zbora dajem besedo predlagateljem obeh predlogov zakonov za dopolnilno obrazložitev. Najprej dajem besedo predstavnici vlade dr. Asti Vrečko, ministrici za kulturo.

Izvolite.

Spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani predsedujoči, najlepša hvala za besedo!

Pred vami je predlog zakona, ki celostno naslavlja umik politike iz upravljanja in vodenja RTV Slovenija. Novi zakon vrača tako vso avtonomijo zaposlenim na RTV Slovenija in civilni družbi.

Namen novega zakona je spremeniti sedanji način upravljanja tako, da se onemogoči politično podrejanje in vmešavanje v kadrovske in uredniške odločitve in vrne RTV javnosti in zaposlenim. Po sedanjem zakonu lahko kar 21 članov oziroma članic Programskega sveta od 29 imenuje Državni zbor, kar 5 jih ima v bistvu preko strank možnost priti v Programski odbor RTV Slovenija. Ta zakon pa predlaga spremembo tako, da bi imeli enoten organ upravljanja, Svet RTV Slovenija, v katerem bi 6 članov prišlo iz zaposlenih na RTV Slovenija, 11 pa bi bili predlagani s strani civilne družbe. In 11 predstavnikov bi se imenovalo na podlagi javnega poziva tako, da enega člana imenuje italijanska narodna skupnost, enega madžarska narodna skupnost, oba na podlagi javnega poziva, enega člana imenuje predsednik Republike Slovenije na podlagi javnega poziva verskim skupnostim, enega člana Slovenska akademija znanosti in umetnosti na podlagi javnega poziva univerzam in raziskovalnim inštitutom, dva člana Nacionalni svet za kulturo, enega na podlagi na podlagi javnega poziva kulturnim in umetniškim organizacijam in enega na podlagi javnega poziva organizacijam s področja avdiovizualnega sektorja, enega člana Olimpijski komite Slovenija na podlagi javnega poziva športnim zvezam in drugim športnim organizacijam, enega Nacionalna zveza invalidskih organizacij, isto na podlagi javnega poziva, Informacijski pooblaščenec na podlagi javnega poziva organizacijam, ki so dejavne na področju medijev, razvoja informacijske družbe in zagotavljanja transparentnosti, enega člana pa Varuh človekovih pravic Republike Slovenije na podlagi javnega poziva nevladnim organizacijam s področja varstva človekovih pravic in svoboščin. Na ta način bi dobili torej 17 članski Svet RTV Slovenija.

Poleg tega pa ta zakon predlaga še finančni odbor kot posvetovalno telo Sveta RTV Slovenija, ki ga bi sestavljalo 5 članov. Zakon pomembno naslavlja še nekatere druge stvari, ki se tičejo upravljanja in vodenja RTV Slovenija, hkrati pa daje tudi nesporno revizijsko pristojnost Računskega sodišča.

Na ta način bomo politiko umaknili iz upravljanja in vodenja Radia in Televizije Slovenije.

Ob tem pa bi danes poudarila še Poročilo EU komisije, ki je prišlo včeraj, in o katerem smo sicer danes že nekaj slišali, namreč gre poročilo o stanju pravne države za leto 2022, kjer ugotavljajo, da sedanja ureditev, torej, da večino programskih svetnikov in nadzornikov RTV Slovenija imenuje Državni zbor, ni učinkovita varovalka pred poseganjem politike v vodenje in avtonomijo RTV Slovenija, kar pomeni, da je tudi naš zakon v bistvu sledi usmeritvam, kar smo tudi ugotovili že v Vladi in na Ministrstvu za kulturo, katere ugotavlja tudi Evropska komisija, da se politika mora umakniti iz upravljanja in vodenja našega največjega javnega zavoda na področju kulture in medijev.

Prosim vas, da ta zakon sprejmete, saj le tako bomo lahko vrnili ponovno ugled in zaupanje tega našega največjega javnega zavoda in trajno umaknil politiko iz njenega vodenja.

Hvala lepa.

Hvala.

Besedo dajem še predstavnici predlagatelja poslanskega predloga zakona, gospe Alenki Jeraj. Izvoli.

Novelo Zakona o RTV sprejemamo po nujnem postopku, čeprav je jasno, da izrednih razmer ni. Mudi se le zato, ker si želi koalicija čim prej obglaviti RTV, zamenjati celotno vodstvo ter programski in nadzorni svet RTV.

Še pred mesecem ste glasovali, da se zakon Mojce Šetinc Pašek, ki je identičen vladnemu predlogu, sprejme po skrajšanem postopku in nas prepričevali, da gre za manjše spremembe. Vsi vemo, da ne gre za manjše spremembe, pač pa za masaker, ki ga želite izvesti na javnem zavodu RTV Slovenija. Po besedah Helene Milinkovič, predsednice koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija, želite gverilsko prevzeti RTV Slovenija.

V Poslanski skupini SDS smo vložili novelo zakona o medijih, ker smo ocenili, da je pomanjkljivo urejeno področje, ki zagotavlja enakopravno možnost izvrševanja pasivne volilne pravice in s tem posredno tudi aktivne volilne pravice v času volilne kampanje v medijih. Ureditev, ki je doslej veljala le za RTV Slovenija, smo želeli prenesti tudi na ostale medije. Ker pa je ta zakon blokiral vašo vladno novelo Zakona o RTV, se je koalicija odločila, da bo zakon obravnavala skupaj, saj se očitno s prevzemom RTV zelo mudi. Kot glavni je postavila svoj zakon vladni, ki je bil še pred tem zakon Mojce Šetinc Pašek. Samo sprašujemo se lahko, kje je nastajala ta novela zakona. Na vladi oziroma ministrstvu za kulturo zagotovo ne, saj sta ministrica in državni sekretar bolj težko zagovarjala rešitve, ki jima jih je očitno nekdo prinesel na mizo. Nista vedela niti, od kje so med predlagatelje prišli nekateri, na primer informacijska pooblaščenka, ki jo mimogrede izvoli parlament, torej politika in s tem večina v parlamentu. Ali na primer varuh človekovih pravic.

No, če bi bil med predlagatelji vsaj varuh gledalčevih pravic, bi to razumeli in lažje argumentirali. Ministrica je v ihti navdušenja nad zakonom povedala zelo direktno, kaj si želijo, citiram: »Glavni naš namen zakona, ki ga predlagamo, je spremeniti način upravljanja javne radiotelevizije tako, da omogoči politično podrejanje in vmešavanje v kadrovske in uredniške odločitve.« Iskreno, ni kaj. In se za to ni opravičila ali pa rekla, da je bila kakšna napaka.

Eden od predlagateljev bo ponovno Olimpijski komite Slovenije, ki je pred zakonom o RTV iz leta 2005 kot neodvisnega strokovnjaka za RTV predlagal, nato pa je bil več let tudi predsednik programskega sveta RTV, Janeza Kocjančiča, ki je bil pred tem predsednik Združene liste Socialnih demokratov oziroma stranke SD. Pomembne funkcije pa je imel tudi v Komunistični partiji, tudi v nekdanjem režimu.

Vse to kaže na to, da se je bolj na hitro poiskalo morebitne predlagatelje. Pravzaprav je videti, da se jih je iskalo med bolj levo nagnjenimi organizacijami in posamezniki, istočasno pa se je izključilo mnoge druge, ki so po obstoječem zakonu imeli v imenu gledalcev in poslušalcev pristojnost predlagati kandidate za programski svet.

Zato v poslanski skupini menimo, da se s temi spremembami odvisnost od vladajoče politike veča, ne manjša. Glavna pomanjkljivost zakona, in zato ga v poslanski skupini tudi ne bomo podprli, je, da popolnoma izključuje gledalce in poslušalce. Tisti, ki RTV Slovenija plačujejo vsak mesec, ne bodo imeli več nobene besede. Po sedaj veljavnem zakonu so lahko predlagali 16 članov v programski svet, po vladni noveli pa ne bodo mogli predlagati nikogar. Predlagali jih bodo lahko le posvečene in posebej izbrane organizacije, ki se jih na ta način povzdiguje nad druge, ki prav tako opravljajo delo na različnih področjih.

Zakon o RTV Slovenija, ki je leta 2005 nadomestil delegatski sistem, ki sem ga že omenila, je pripravljen podobno, kot so stvari urejene v drugih državah, kar je vlada tudi sama priznala, saj je v primerjalni pregled dala različne države, ki imajo podobno ureditev. Praktično povsod imenujejo predstavnike v programski svet v parlamentu.

Zagotovo bi bil zakon potreben tudi kakšnega popravka, ne pa, da stvari, ki funkcionirajo v tujini in v Sloveniji, obrnemo popolnoma na glavo. Občutek je, da se ne želi resnično odgovoriti na probleme, ki jih ima RTV Slovenija, in to seveda ni programski svet in direktor, pač pa samo obračunati z vodstvom in ga z eno potezo razrešiti. Novela zakona ni visela / znak za konec razprave/ na e-demokraciji, ni bilo nobene javne razprave, deležniki niso mogli podati svojih pripomb za razliko od veljavnega zakona o RTV, kjer smo imeli splošno obravnavo ter javno razpravo, kar dvakrat pa je bil tudi potrjen na referendumu.

Da se omogoči javna razprava in pridemo do boljših rešitev, v poslanski skupini SDS predlagamo, da zakon začne veljati decembra 2023, do takrat pa se pogovorimo o tem, ali so predlagane rešitve res najboljše za RTV Slovenija. / znak za konec razprave/

Hvala.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za kulturo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici dr. Tatjani Greif.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Odbor za kulturo je na 4. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval dva predloga zakona, in sicer Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o medijih, ki ga je predložila skupina poslank in poslancev prvo podpisani Danijel Krivec in Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Radioteleviziji Slovenija, nujni postopek, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada.

Na seji so se poleg predstavnikov Ministrstva za kulturo, Državnega sveta in Zakonodajno-pravne službe sodelovali tudi predstavniki zainteresirane javnosti. Odbor je bil seznanjen z gradivom k obema predlogoma zakona. Mnenjem Zakonodajno-pravne službe, mnenjem Vlade in mnenjem Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport. Dalje. S pripombami vodstva RTV Slovenija, mnenjem Nacionalnega sveta za kulturo, pripombami pravne mreže za varstvo demokracije, Sveta delavcev RTV Slovenija, programskega sveta RTV Slovenija in Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev.

Po odločitvi odbora, ki je v skladu s 117. členom Poslovnika sprejel sklep, da bo navedena predloga zakona na seji odbora obravnaval v okviru iste točke dnevnega reda po določbah Poslovnika o nujnem postopku za sprejem zakona, je potekala dopolnilna obrazložitev obeh zakonov s strani predlagateljev. V nadaljevanju je odbor v skladu s 127. členom Poslovnika sprejel sklep, da se dopolnjen predlog zakona pripravi na podlagi predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Sledila je predstavitev mnenja Zakonodajno-pravne službe in sklep odbora, da se v predlog zakona na podlagi katerega bo pripravljen dopolnjen predlog zakona ne vključi nobenega izmed členov iz predloga zakona o dopolnitvi Zakona o medijih, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev. Odbor je v nadaljevanju opravil drugo obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Predstavniki zainteresirane javnosti so predstavili različna mnenja glede predloga zakona. V razpravo so bili predstavniki koalicije mnenja, da je javna RTV last vseh in ne samo ene politične stranke. Radiotelevizija Slovenija ne sme biti politični plen in je zato potrebno na RTV Slovenija vzpostaviti stabilne razmere. Javna RTV je hrbtenica slovenskega medijskega prostora in mora kot taka biti avtonomna in neodvisna od dnevne politike. Predlog zakona spreminja osnovni koncept in gre v smer korporativnega nadziranja in upravljanja RTV. Nasprotno je bila opozicija mnenja, da skuša Vlada s predlogom zakona spremeniti obstoj RTV in gre za zgolj navidezno depolitizacijo. Civilna družba, ki bo glede na načrtovano spremembo sestave skupnega odbora RTV imela vpliv na programske odločitve pa je po njihovem mnenju blizu vladajoči koaliciji. Kritični so bili do nujnega postopka obravnave predloga zakona. Članicam in članom so bili na seji predloženi predlogi za amandmaje odbora, ki jih je odbor v razpravi sprejel. V skladu s 128. členom Poslovnika je odbor glasoval še o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika DZ pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Odbor je v zaključku sprejel še sklep, da Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o medijih, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev, ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Hvala.

Hvala.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima najprej Poslanska skupina Levice, gospa dr. Tatjana Greif. Izvolite.

Hvala še enkrat, spoštovani predsedujoči.

Spoštovani zbor!

V agoniji, to ni le naslov drame Miroslava Krleže ob padcu privilegirane družbene kaste. Agonija je stanje javnega RTV servisa, osrednje medijske hiše in ljudi, delavcev, ukleščenih v čeljusti politične manipulacije, talci so zaposleni v tej hiši in sploh vse prebivalstvo v čigar največjo škodo gre ugrabitev RTV. Bivša Vlada je Slovenijo priklenila na pranger, tako kot trampizem še vedno maha z repom, so tudi posledice Janšizma tukaj in zdaj. Prav včeraj je Evropska komisija naznanila, da razmišlja o enotni zakonodaji na področju medijev, ki bo postavila zavezujoča pravila za se članice. In glej ga zlomka, to odločitev je sprejela prav zaradi stanja v Sloveniji, kjer si del politike lasti javne medije, zatira novinarje in duši novinarsko svobodo. Postali smo evropska sramota. Primer slabe prakse zaradi katere EU načrtuje ukrepe za zaščito medijev. Črna packa na zemljevidu. Hvala za takšno kolektivno usodo. Minuli dve leti je vlada bila vojno z lastnim ljudstvom proti svobodi izraza, svobodi medijev in novinarstva, proti ustavni pravico javnosti do obveščenost. Ta vojna je kulminirala z desantom na javni zavod in politično ugrabitvijo RTV. Uzurpirana je desna večina v organih RTV, ustoličeni direktorji, zamenjani uredniki. To so marionete strankarske moči. To je politični obračun, če že ne avbiks z informativnim programom. Zavod je postal talec ene same stranke, vrstijo se stavke, krčenje programskih vsebin, ukinjajo se oddaje in ali romajo v bunker, vrstijo se napadi na zaposlene, sistem upravljanja usiha, merila se nižajo. Izprijen je pohlep ene stranke po prevzemu RTV v težnji po prevzemu širših družbenih vzvodov za manipulacijo javnega mnenja, ki kaže kako pomembna je danes informacijska dejavnost in kako zagriženi so poskusi ohranitve nadzora nad javnim servisom, ki si ga je najprej grobo prilastila, sedaj pa ga noče spustiti iz rok. Namesto strokovnega in reprezentativnega programskega sveta imamo skupek drugorazrednih strankarskih kadrov, ki imajo pred očmi en sam interes. In ta interes ni javen. Ni v javno korist, samo v strankarsko. Programski svetnik Kmetič je izjavil, da RTV ne potrebuje informativnega programa, saj ljudje gledajo Novo24TV. Med tem si njegov kolega svetnik Štuhec z zobotrebcem čisti zobe. Vse to v direktnem TV prenosu. Programski svet so po zakonu lahko imenovane osebe, ki s svojim znanje, ugledom in dosežki prispevajo k dobremu delovanju in krepitvi ugleda javne RTV. Sedanji svetniki pa divje jezdijo, kot sami rečejo, vsi kot en mož, a jezdijo v prepad. Dolžni so svoje delo opravljati neodvisno in nepristransko, delovati zgolj v interesu javne RTV in vendar sedaj delujejo tako da zavodu povzročajo programsko in poslovno škodo, uničujejo ugled in z javnim dobrim delajo slabo. Skrajni čas je, če nočemo, da javna radiotelevizija postane propagandni servis političnih interesov, svetnikov, ki morajo biti branik interesa javnosti, politika ne sme kadrovati. Politiki je treba odvzeti mesto v organih RTV, vitalni vpliv pa vrniti civilni javnosti, ki mora imeti ključno besedo. V luči lestencev so duše lažnive. – tako je zapisal Tolstoj. Sedaj pa moramo poskrbeti, da ne bodo lažnive tudi v luči TV reflektorjev, v katerih se rad sonči politični napuh. Javna RTV je demokratična norma.

V bran javnega interesa je treba preprečiti ruvanje korenin RTV, rušenje temeljnih norm demokracije, zato v Levici novelo zakona soglasno podpiramo.

Hvala lepa.

Hvala.

Mojca Šetinc Pašek bo predstavila stališče Poslanske skupine Svoboda.

Izvolite.

Hvala, predsedujoči, za besedo.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Predlog sprememb zakona o javni RTV, ki je pred nami in ga je predlagala vlada, zagotavlja politično neodvisnost javne RTV. Nastal je v sodelovanju s civilno družbo in strokovno javnostjo. Izhodišča smo v Gibanju svoboda podprli že v času pred volitvami, saj smo se ob zavedanju kako pomemben del demokratične družbe so javni, neodvisni mediji zavezali svojim volivkam in volivcem, da bo osrednja javna medijsko kulturna institucija države javna RTV Slovenija kot depolitizirana ostala avtonomni gradnik naše demokracije. Sprememba je nujna zaradi sedanjih za javno RTV Slovenijo katastrofalnih razmer ko si je ena sama politična stranka dobesedno polastila javno RTV, jo kroji po svoji podobi, namesto da bi se njeno vodstvo in nadzorniki ukvarjali z medijem in njegovim razvojem. Nujni postopek, ki se ga tako kritizira je zato, da se to nevzdržno rušenje, popolno uničevanje javnega dobrega prekine, konča. Poslovnik Državnega zbora, ki govori o nujnem postopku, govori težko popravljivih posledicah za delovanje države. Kako zelo pomembni za delovanje države so neodvisni in avtonomni mediji, je še posebej izpostavljeno v poročilu Evropske komisije, ki Sloveniji direktno priporoča, citiram: »Krepitev pravil in mehanizmov za okrepitev neodvisnega vodenja in uredniške neodvisnosti javnih medijev«. Gre torej tudi v tem primeru za najširši javni interes. Teza, ki jo poskuša vsiliti ena sama politična opcija, ki po svoji podobi histerično gnete javno RTV, da gre za naše strani za politični prevzem par excellence, je ne le pokvarjeno zamegljevanje bistva, ampak direktno potvarjanje vsebine predlaganih sprememb zakona.

Predlog sledi dvema osnovnima ciljema. Prvi, najpomembnejši, je depolitizacija javnega medija, ki je, in to je treba poudarjati znova in znova, ravno v času prejšnje vlade doživel najhujši napad na novinarsko in uredniško avtonomijo v vseh času po osamosvojitvi naprej. Drugi cilj je javno RTV organizirati po sodobnih načelih korporativnega nadzorovanja in upravljanja. Trenutno vodenje in nadziranje RTV Slovenija po zakonu iz leta 2005 kažeta vse slabosti političnega kadrovanja v programski in nadzorni svet in nato tudi politične izbire za vodenje največjega javnega medija države. Gre pa predvsem za zastarel model nadziranja in upravljanja javne RTV. Kaj torej predlagamo? Sedanji 29-članski programski svet in 11-članski nadzorni svet spreminjamo v en enovit nadzorstveni organ, 17-članski svet. Izbira članov novega sveta je prepuščena internim volitvam zaposlenih in strokovnim, neodvisnim združenjem in institucijam, ki izbiro izvedejo na podlagi javnega poziva. Politične stranke, ki so doslej z večino v Državnem zboru izbirale in odločale, kdo bo član programskega sveta, pri tej izbiri ne bodo več sodelovale.

Očitajo nam, da hočemo s spremembo zakona spolitizirati javno RTV, jo politično podrediti sedanji vladni koaliciji. A to v razmerah, v katere so pahnili javno RTV Slovenija, zveni dobesedno perverzno. To namreč očitajo iz sedanje opozicijske, tedanje največje koalicijske stranke, ki je izmed samo-kandidiranih kvazi-predstavnikov civilne družbe izbrala svoje najbolj zveste strankarske pristaše. Zato imamo danes programski svet, ki je v resnici podaljšek stranke SDS, ki kot češnjo na tej svoji torti na mesto direktorja javne televizije namešča nekdanjega direktorja Ukoma, fanatičnega promotorja SDS-a. V spominu bo ostal predvsem po naravnost sadističnem maltretiranju Slovenske tiskovne agencije in po pisanju moralno-političnih ocen novinarskih prispevkov in oddaj javne RTV.

V opoziciji menijo, da so poslanci kot izvoljeni predstavniki ljudstva edini, ki lahko zagotovijo vpliv javnosti na javno RTV, ne pa neke civilnodružbene organizacije, saj naj bi bile te od države financiran privesek. Kaj je po tej logiki alternativa? Če imamo edino izvoljeni predstavniki ljudstva pravico upravljati z javno RTV, potem je najbolje, da kar vsaka vladna večina neposredno imenuje člane programskega sveta. Še bolje, kar dominantna stranka. Za kaj gre v tem propulzivnem predlogu razumevanja javnega medija? Da ta ni javni, temveč državni. To je ta primitivna strankarsko-lastniška manira - da stranka, ki zmaga volitve, dobesedno olastnini vse javne državne institucije. In to barbarsko razumevanje demokracije in države kot lastniškega plena predlog sprememb zakona o RTV Slovenija zavrača. Gre torej za konceptualno spremembo, ki z nadzornega organa javne RTV izloča povampirjene politične stranke, da javni mediji spremenijo v svoj propagandni podaljšek.

Vem, da se v največji opozicijski stranki posmehujejo češ, kdaj pa politika kaj depolitizira. A v Gibanju Svoboda smo …