Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 10. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklicala na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Predrag Baković od 10. do 11. ure, mag. Meira Hot od 11. do 15. ure, mag. Janez Žakelj, mag. Matej Tonin, Zoran Mojškerc, Žan Mahnič, Andrej Hoivik, dr. Anže Logar od 13.30 dalje, Lucija Tacer, Ferenc Horváth od 11. ure dalje, mag. Sara Žibrat od 9. do 10. ure, Anja Bah Žibert do 10. ure in Katarina Štravs od 9. do 10. ure.

Na sejo sem vabila predstavnico 5 tisoč volivk in volivcev k 3. točki dnevnega reda in predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam, ker bo danes precej dolg dan.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 10. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 12. julija 2022, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.

Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogih za širitev dnevnega reda. Odbor za zunanjo politiko Državnemu zboru predlaga, da dnevni red 10. izredne seje razširi s 5a točko, to je Predlogom zakona o ratifikaciji Protokola k pristopu Kraljevine Švedske k Severnoatlantski pogodbi, in s 5b točko, to je Predlogom zakona o ratifikaciji Protokola o pristopu Republike Finske k Severnoatlantski pogodbi. Predlog ste prejeli v sredo, 13. julija 2022.

Želi besedo predstavnik Odbora za zunanjo politiko? (Ne.) Želi besedo predstavnik Vlade kot predlagateljice predlogov zakonov? (Da.) Ja, izvolite.

Spoštovana predsednica, spoštovani poslanci, poslanke in ostali!

Predlog zakona o oblikah alternativnih investicijskih skladov je Vlada posredovala v Državni zbor… / nemir v dvorani/

Ne, ne, ne, gre za širitev dnevnega reda, odločamo o širitvi dnevnega reda… / oglašanje iz dvorane/

Se iskreno opravičujem.

Govorimo o širitvi dnevnega reda, se pravi, o ratifikacijah.

Rad bi se samo opravičil - sem nekoliko preutrujen od vsega dogajanja v zadnjem času – iskreno poslankam in poslancem.

V redu, ja, hvala lepa.

Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Ker ne bo predstavitve stališč poslanskih skupin o predlogih za širitev dnevnega reda, bomo o širitvi odločali. Prosim vas, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Najprej odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda s 5a točko, to je s Predlogom zakona o ratifikaciji Protokola o pristopu Kraljevine Švedske k Severnoatlantski pogodbi.

Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 71, proti 5.

(Za je glasovalo 71.) (Proti 5.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev dnevnega reda sprejet.

Odločamo še o predlogu za širitev dnevnega reda z 5b točko, to je s Predlogom zakona o ratifikaciji Protokola o pristopu Republike Finske k Severnoatlantski pogodbi.

Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, proti 5.

(Za je glasovalo 72.) (Proti 5.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev dnevnega reda sprejet.

Prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda v celoti. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem, skupaj s sprejetima dopolnitvama.

Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti nihče.

(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 10. izredne seje zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O OBLIKAH ALTERNATIVNIH INVESTICIJSKIH SKLADOV (ZOAIS), v okviru nujnega postopka.

Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev Predloga dajem zdaj besedo predstavniku Vlade.

Izvolite.

Hvala.

Tokrat bo prav. Se ponovno opravičujem.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in tudi ostali!

Predlog zakona o oblikah alternativnih investicijskih skladov je Vlada posredovala v Državni zbor v tem mesecu in tudi predlagala, da se ga obravnava po nujnem postopku.

Odbor za finance je Predlog zakona obravnaval v tem tednu, prejel tudi kar nekaj amandmajev in s tem, tudi mi menimo, izboljšal besedilo Predloga zakona.

Predlog zakona, ki je pred vami, sledi priporočilom, ki jih je Republika Slovenija leta 2020 prejela ob zaključku evropskega projekta podpore Republiki Sloveniji na področju krepitve segmenta alternativnih investicijskih skladov, krajše AIS. Projekt je bil finančno podprt s tehnično pomočjo Evropske komisije.

Cilj projekta je bil pa identificirati zakonodajne, pa tudi druge vrzeli, ter pridobiti širok in uporaben nabor priporočil za izboljšanje pogojev poslovanja teh skladov, specializiranih za naložbe v zasebni kapital, pa tudi nepremičnine. Za ureditev v te sklade je bilo potrebno pripraviti nov zakon in z njim poseči tudi v dva druga zakona, Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, pa tudi Zakon o upravljalcih alternativnih investicijskih skladov. Pri tem se je za pripravo zakona uporabil pristop, ki se pri takih primerih lahko tudi uporabi, po našem mnenju, in to je, da se je sočasno poseglo tudi v ta druga zakona, da se zagotovi ustrezno raven preglednosti in tudi, da stopijo v veljavo sočasno.

Po trenutni zakonodajni ureditvi ZUAIS ureja področje upravljalcev ter skladov za profesionalne vlagatelje, ZISDU-3 pa za neprofesionalne vlagatelje.

Predlog zakona, ki je pred vami, je potreben, ker, prvo omenjeni zakon določa zgolj upravljalce, ne pa tudi oblik teh skladov. V skladu s priporočili se je tako pripravilo predloge rešitev za opredelitev oblik teh skladov, ki so upoštevaje prakso, najbolj primerne za slovenski trg. Predlaga se tri oblike: alternativni vzajemni sklad, ki je oblikovan kot ločeno premoženje, specialna komanditna družba, pa tudi investicijska družba, ki ima osnovni kapital razdeljen na delnice.

Nadalje Predlog zakona uvaja tudi dva tipa teh skladov, in sicer: specialni investicijski sklad ter nepremičninsko investicijsko družbo.

Opredelitev oblik teh skladov ter prilagoditev ureditve posebnostim posamezne oblike bo pripomogla tudi k lažjim, bolj učinkoviti izvedbi nadzora nad temi skladi s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev. To pa bo prispevalo k večji pravni varnosti, tako na strani ponudnikov, kot tudi vlagateljev. K varnosti vlagatelje bodo prispevale tudi določbe glede večje transparentnosti /nerazumljivo/ takšnih skladov, kot so določbe o informacijah, ki jih morajo biti vključene v akt o ustanovitvi skladov in tudi v prospekt, ki predstavlja ponudbeni dokument.

Področje, ki je primerneje regulirano in nadzorovano, daje večjo predvidljivost in s tem pravno varnost, in sicer tako ponudnikom, kot vlagateljem, saj temelji na v Sloveniji že poznanih pravnih oblikah družb, ki pa jih prilagaja specifiki poslovanja.

Sprejem novega zakona tako za Slovenijo pomeni dodatno možnost za pridobitev novega kapitala za finansiranje hitro rastočih podjetij ter malih in srednje velikih podjetij, s tem pa ustvarja tudi nove priložnosti za vlagatelje, kar lahko vzpodbudi slovenski trg kapitala.

Republika Slovenija je krepitev kapitalskih trgov, kot reformo, v okviru produktivnosti, prijazno poslovno okolje za investitorje, umestila tudi v načrt za okrevanje in odpornost, ki je podlaga za finančno podporo Evropske unije iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter v njem navedla tudi časovnico izvedbe ukrepa, to pa je 2021-2022.

Od sprejetja tega zakona je tudi odvisno izplačilo ene izmed tranš Evropske komisije iz tega naslova. To je bil tudi poglavitni razlog, da se je predlagal v obravnavo po nujnem postopku. K dopolnjenemu predlogu zakona so bili vloženi tudi amandmaji, ki nadalje izboljšujejo jasnost predlaganega zakonskega besedila. Predlagam, da se v skladu s 138. členom na isti seji opravi tudi tretja obravnava tega zakona in seveda predlagam, da predlog zakona, kot že rečeno, vključno s predlaganimi amandmaji, podprete.

Hvala.

Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance in za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici, Andreji Kert.

Izvolite.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Spoštovani državni sekretar, poslanke in poslanci!

Odbor za finance je na 2. nujni seji 12. 7. obravnaval Predlog zakona o oblikah alternativnih investicijskih skladov, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila Vlada. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 6. seji 5. 7. sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Odbor je poleg predloga zakona obravnaval tudi naslednja gradiva, in sicer, mnenje Zakonodajno-pravne službe in pa mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora sta amandmaje k predlogu zakona vložili Poslanski skupini Svoboda in SD. Na seji odbora so sodelovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Zakonodajno-pravne službe in Agencije za trg vrednostnih papirjev. V uvodni dopolnilni obrazložitvi, je državni sekretar Ministrstva za finance predstavil cilje in namene predloga zakona, ki nadgrajuje obstoječ nacionalni sistemski okvir poslovanja alternativnih investicijskih skladov. Pri tem je predlagani zakon, ki hkrati posega v dva druga zakona, utemeljil s potrebo po celoviti obravnavi problematike v enem zakonu, kar omogoča hitrejšo implementacijsko rešitev ter sočasno zakonodajno veljavnost. Izpostavil je, da je čim prejšnje sprejetje tega zakona ključno za prejem finančnih sredstev iz naslova načrta za okrevanje in odpornost.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v daljši obrazložitvi opozorila na številne pomanjkljivosti v predlogu zakona, ki z velikim obsegom členov, posega tudi v dva druga zakona. Ob tem je izpostavila, da vloženi amandmaji le delno odpravljajo številne pripombe Zakonodajno-pravne službe, ki so bile podane v tretjini členov predloga zakona in celo dodatno povečujejo nejasnost. V razpravi, ki je sledila krajši prekinitvi seje, je državni sekretar Ministrstva za finance pojasnil, da so z novo vloženimi amandmaji izboljšali besedilo predloga zakona, v skladu s pripombami Zakonodajno-pravne službe. V nadaljevanju je predstavnica Zakonodajno-pravne službe dodatno opozorila na neenotno uporabo izrazoslovja v predlogu zakona.

Glede na pripombe, sta predstavnica Agencije za trg vrednostnih papirjev in predstavnica Ministrstva za finance, še dodatno pojasnili nekatere pojme ter vsebino členov in njihovo obrazložitev. Po opravljeni razpravi, je odbor v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval vložene amandmaje in jih tudi sprejel. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje, je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji.

Hvala.