Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani vabljeni gostje, pričenjam 3. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora, in sicer sem prejel opravičilo. Zaradi službene odsotnosti se ne more udeležiti poslanec Jernej Vrtovec. Hkrati pa na seji s pooblastilom sodelujejo naslednje poslanke in poslanci: Sara Žibrat nadomešča Lucijo Tacer, Franc Breznik nadomešča poslanko Evo Irgl, poslanec Rado Gladek nadomešča poslanca Janeza Janšo.

Pozdravljam goste, ki ste danes tukaj z nami, še posebej njegova ekscelenca gospod Juraja Chmiela, veleposlanika Češke republike v Republiki Sloveniji ter dr. Jernejo Jug Jerše, vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Dobrodošli.

Na sejo so bili povabljeni tudi predstavniki Urada predsednika Republike Slovenije, Kabineta predsednika Vlade, Ministrstva za zunanje zadeve, Državnega sveta ter poslanke in poslanci iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu. Naj omenim, da je na današnji seji zagotovljeno simultano tolmačenje iz angleškega v slovenski jezik in obratno.

Besedo predajam Francu Brezniku, predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije.

Najlepša hvala, kolega Baković.

Torej spoštovane kolegice in kolegi, predvsem pa cenjeni gostje, začenjam 7. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora. Tukaj imam opravičilo kolega Zorana Mojškerca. S samimi pooblastili pa na tej seji sodelujejo naslednji kolegice in kolegi: mag. Janeza Žaklja bo nadomestil mag. Matej Tonin, ki ga lepo pozdravljam na seji, Antona Šturbeja bo nadomešča kolegica Alenka Helbl, ki jo prav tako lepo pozdravljam na tej seji, Andreja Hoivika nadomešča gospod Jožef Jelen, ki ga prav tako pozdravljam na tej seji, Jonasa Žnidaršiča pa nadomešča kolega Predrag Baković, ki vas prav tako lepo pozdravljam na tej seji, in pa Martina Marzidovška nadomešča Sara Žibrat, ki jo prav tako lepo nadomešča na tej seji.

Torej naj na začetku tudi jaz pozdravim vse vabljene, ki ste danes z nami, še posebej pa Nje. Eksc. Juraja Chimela, veleposlanika Češke republike, ki trenutno predseduje torej Svetu Evropske unije, ter dr. Jernejo Jug Jerše, vodjo našega predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odborov.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje obeh odborov. Ker v poslovniškem roku nisva prejela predlogov za njegovo spremembo, je torej določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDSTAVITEV PREDNOSTNIH NALOG PREDSEDSTVA ČEŠKE REPUBLIKE SVETU EVROPSKE UNIJE V ČASU OD 1. JULIJA DO 31. DECEMBRA 2022.

Prednostne naloge češkega predsedstva so objavljene na spletni strani češkega predsedstva.

Najprej pa seveda dajem besedo njegovi ekscelenci Juraju Chmielu, veleposlanike Češke republike v Sloveniji, da nam predstavi prednostne naloge oziroma program češkega predsedstva Svetu.

Najlepša hvala. Gospod ambasador, izvolite.

Oba gospoda predsednika, namestniki, gospe in gospodje, vaše ekscelence, najlepša hvala za to povabilo. Resnično sem počaščen, da lahko predstavim program češkega predsedovanja.

Ne samo to, kot vidite, imamo zelo poseben logotip. Naj povem nekaj besed o tem logotipu. Grafični simboli predstavljajo 27 elementov, rozet, ki predstavljajo države članice Evropske unije. Vsak element temelji na barvah zastave države članice in s tem nadomešča tudi format iz 2009. Tukaj sem vam pokazal. Vsak element je v obliki kompasa oziroma igle kompasa, potem je pa tu še zemljevid, ki predstavlja države članice Evropske unije. Prvi logotip je imel tale zemljevid, sedaj pa imamo takšno obliko. / pokaže zboru/ Več elementov odseva raznolikost in enotnost Evropske unije. Zastava Češke republike je edina v EU, ki ima ta značilen znak. Kaže tudi na geografsko razdaljo držav članic. Kje je slovenska? To je Avstrija in tam je Slovenija. Tole je Slovenija. / pokaže zboru/

Vsako predsedstvo ima svoje geslo. Naše je: Evropa kot naloga, premislek, obnova, oživitev. Leta 1996 je Vaclav Havel med svojim govorom za Nagrado Karla Velikega omenil ta izraz Evropa kot naloga. Poudaril je, da si Evropa zahteva veliko razmisleka. V tem kontekstu je tudi v zahodne demokracije Havel Evropejce pozval, da ponovno odkrijejo svojo vest in prevzamejo odgovornost za globalne okoljske in družbene izzive. A v enem od svojih govorov je tudi omenil Slovence. Naj citiram: »Razen Slovakov težko najdemo druge slovanske narode, ki bi bile tako povezane s Češko kot je Slovenija«. Zato je Havlov slogan Evropa kot naloga za nas smo si izbrali kot moto našega predsedovanja. To za nas ni le priložnost za razmislek, temveč da tudi ukrepamo na podlagi vrednot, ki jih moramo sprejeti. Če želimo izpolniti pričakovanja tega zgodovinskega trenutka, moramo premisliti, obnoviti in oživiti Evropo. Logo in moto torej odsevata cilje predsedstva. Želimo karseda prispevati k ustvarjanju dobrih pogojev za dobrobit Evrope v kontekstu evropske pravičnosti, vladavine prava in odgovornosti.

Program predsedstva je sestavljen iz dveh delov. Prvi del so politične prioritete. Politične prioritete so glavne teme predsedstva, odsevajo pa tudi politiko naše vlade in politični pristop k trenutnim izzivom. Drugi del so sektorske agende. Tu so agende, ki temeljijo na podlagi dokumentov, ki smo jih pripravili skupaj na vladi in se tudi posodabljajo. Sektorske agende odsevajo tudi dolgoročne položaje in naš pristop do mednarodnih vprašanj. 14. decembra je Svet za splošne zadeve sprejel program za Češko in Švedsko. Glavni cilj je bil obnova po oziroma okrevanje po covidu. Želeli smo, da zgradimo bolj zeleno okolje. Vendar je ruski napad na Ukrajino 22. februarja močno spremenil naše prioritete, prioritete Evropske unije in to tudi vplivalo na priprave za češko predsedovanje. Češko predsedovanje bo naslovilo varnostna vprašanja, poleg digitalnega in zelenega prehoda Evropske unije. Prioritete češkega predsedovanja imajo pet elementov: prvo je upravljanje z begunsko krizo in povojno okrevanje Ukrajine, potem je energetska varnost, krepitev evropskih obrambnih zmogljivosti in kibernetske varnosti in še strateška odpornost evropskega gospodarstva, na koncu pa še varovanje demokratičnih ustanov.

Upravljanje z begunsko krizo in povojno okrevanje Ukrajine je prva prioriteta. Gre za relokacijo naših virov, zato da lahko pomagamo beguncem, v sodelovanju z evropskimi ustanovami. Tu se bomo osredotočali na to, da bomo spoštovali solidarnost, prožnost. Povojna obnova Ukrajine je tu zelo pomembna tema. To je seveda še nekaj, o čemer bomo razmišljali v prihodnosti; trenutno smo še vedno soočeni z rusko agresijo. Toda pripravljeni smo na obnovo kritične infrastrukture in nudenje osnovnih storitev, krepitev odpornosti, ekonomsko obnovo. Potem pa je tu še priprava potencialne donatorske konference in Marshallov načrt za Ukrajino.

Druga prioriteta je energetska varnost. Zmanjšati moramo energetsko odvisnost od Rusije. Potem pa je tu še prehod na obnovljive vire energije, tudi v okviru Pripravljeni za 55. In potem so tu še instrumenti za zmanjševanje gospodarskih in ekonomskih vplivov draginje energentov.

Kar se tiče evropskih obrambnih kapacitet in zmogljivosti. Treba je zagotoviti ustrezne vojaške zmogljivosti, predvsem v partnerstvu z Natom. Potem raziskovati sodelovanje znotraj držav članic, digitalni prehod gospodarstev in krepitev energije in kibernetske varnosti. Potem je tu še Strateški kompas, vpeljan bo v času češkega predsedovanja, ki bo naslavljal hibridne grožnje in zmanjšanje odvisnosti od zunanjih virov.

Četrtič, krepitev evropskega gospodarstva. Prihaja do motenj blagovnih trgov, to že vidimo, da se sedaj dogaja, na primer, na področju antibiotikov, super prevodnikov in drugih stvari. Moramo okrepiti notranji trg, predvsem na podlagi digitalnih storitev, sklepati trgovinske sporazume z zanesljivimi partnerji in zmanjšati odvisnost od nestabilnih režimov. Potem pa je tudi tu krepitev strateške odpornosti in ustvarjanje zmogljivosti znotraj Evropske unije.

Odpornost demokratičnih ustanov je peta prioriteta. Odpornost demokratičnih ustanov je ključnega pomena za varovanje vladavine prava in demokracije. Osredotočeni moramo biti na transparentnost političnih strank ter moč in neodvisnost masovnih medijev in medijskega trga. Moramo okrepiti svoboščine, človekove pravice Evropske unije na spletu in izven, v realnem življenju.

Potem so tu še sektorske prioritete. Zaradi trenutnega obdobja se bomo osredotočali predvsem na zunanjo politiko, na zunanje odnose. Moramo graditi konsenz med državami članicami na področju varnostne politike, agencije za zunanje delovanje in komisije. Geografsko osredotočanje, moramo spodbujati sodelovanje z drugimi enako mislečimi državami v Vzhodni Evropi, Zahodnim Balkanom in se osredotočiti na Indo-Pacifik, to je zaradi podnebnih sprememb in zaradi kitajskih dejavnosti na tem območju. Potem je pa tu še osredotočanje na boj proti terorizmu v Afriki, tam so tudi češke enote. Potem je tu še Vzhodno partnerstvo, dosegati napredek pri širitvi EU in podpora pri članstvu držav Zahodnega Balkana. Potem je tu še humanitarna pomoč Ukrajini, pomoč pri povojni izgradnji. Potem je tu promocija odpornosti, preprečevanje različnih naravnih katastrof.

Eden izmed ključnih dogodkov, ki bodo organizirani v okviru češkega predsedstva, bo Gimlih /?/ 30. avgusta, po dogodku na Bledu. Takoj potem bo konferenca Forum 2000; treba je to še potrditi. Pričakujemo, da bo gospod Blinken tam z zunanjimi ministri, to bo namreč nadaljevanje Gimlicha /?/. Naslednji pomembni dogodki so konferenca o odpornosti in varnosti v oktobru, vrh s sosednjimi državami 6. in 7. oktobra, tam bodo predstavniki evropskih ustanov sosedskih držav, tudi Zahodnega Balkana, Vzhodnega partnerstva, tudi druge države, kot je Islandija. Potem bo poslovno-investicijski forum, strateška konferenca, tudi oktobra. Osredotočena bo na države Vzhodnega partnerstva in na obnovitev, povojno obnovo Ukrajine, če bo mogoče.

Zelo pomembna je tudi medparlamentarna diplomacija. Pripravljamo, naš parlament pripravlja več funkcij, več dogodkov, eni so že julija, COSAC. 4. septembra bo medparlamentarna konferenca o skupni varnostni in obrambni politiki. 10. oktobra bo medparlamentarna konferenca o stabilnosti in vladanju EU, nato bo konferenca o Europolu. 13. novembra bo pa glavno srečanje COSAC. Vse, razen Evropa srečanje, bo potekalo v Pragi. Češko predsedstvo organizira 320 dogodkov na Češkem in 100 v tujini. Češko veleposlaništvo tu bo organiziralo oziroma organizira dogodke. Prvi je bil predaja predsedstva od Francije k Češki. Tam so bili predstavniki francoski marinci, ki so bili takrat v Kopru. Nato imamo srečanje z gospodom Marjevatcom in gospodom Mescem. Imeli smo tudi srečanje z gospodom Pahorjem. Dobili se bomo tudi z državnimi sekretarji naslednji mesec, za naslednji teden. Rad bi se zahvalil Jerneji in njenim kolegom, kjer ste nas gostili v Evropski hiši. Naj vas kar povabim na film, ki bo v torek zvečer. Naj bi bil na prostem. To bo zelo zanimiv film. Je film »Winter Flies« in je koprodukcija Slovenije, Češke, Poljske in Slovaške, zato vsi iskreno vabljeni. Veliko drugih dogodkov bo. Pripravljamo dve, tri srečanji več v Ljubljani, potem zunaj Ljubljane, potem bo konzularno srečanje z EU državami. Če bo Covid to dopuščal bomo tudi imeli okroglo mizo. Tukaj v parlamentarni stavbi bo Državni svet tudi organiziral razstavo o Plečniku in v Pragi. To boste lahko videli na prostem na Krakovskem nasipu. Pripravljamo tudi veliko razstavo tudi na Krakovskem nasipu. To bo razstava, ki se nam bo zdela zelo zanimiva.

Sedaj pa bi rad se za nekaj trenutku dotaknil parlamentarnih odnosov. Rad bi rekel, da naši dvostranski odnosi, odnosi med predsednikom, premierom, da so odlični. Smo dve državi, ki imamo dolgo zgodovino tesnih stikov. Delimo veliko stikov na področju gospodarstva, ekonomije, tehnologije in tako bomo tudi imeli razstave o Čehih, ki delajo tukaj v Sloveniji vsaj že dve stoletji. S tem se bomo poklonili tem ljudem. To bo torej naša počastitev naših vezi.

To je vse, spoštovani predstavniki.

Hvala.

Sedaj pa za kratek komentar torej programa češkega predsedstva v svetu prosim tudi dr. Jernejo Jug Jerše, vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

Izvolite.

Spoštovana predsednika, spoštovani veleposlanik, spoštovane poslanke in poslanci. Spoštovani predstavniki Vlade pa cenjeni gostje.

Gospodu veleposlaniku se zahvaljujem za predstavitev prednostnih nalog češkega predsedovanja Svetu Evropske unije. Češka republika je predsedovanje prevzela v zelo nemirnem obdobju, ko še vedno traja ruska agresije nad Ukrajino in zato tudi negativne posledice za celo Evropo in cel svet. Kot je veleposlanik že omenil to je precej obrnilo na glavo tudi prednostne naloge češkega predsedstva Svetu EU. Kar se Ukrajin tiče moramo na ravni EU storiti vse, da Ukrajinke in Ukrajinci ponovno zaživijo v miru hkrati pa nas v EU čakajo tudi skupni projekti za povečanje naše energetske varnosti in odpornosti na različne krize, ki nas pestijo že vsaj od leta 2020. Veleposlanik je pojasnil glavne prednostne naloge, ki se ujemajo s prednostnimi nalogami Evropske komisije tako povečanje obrambne zmožnosti držav članic, skrajšanje dobavnih verig, poglobitev mednarodne trgovine, zagotavljanje prehranske varnosti kot tudi povečanje odpornosti demokratičnih institucij. Zato naj se na kratko osredotočim le na tri glavne teme češkega predsedstva. V sloganu vašega predsedstva omenjate Evropo kot nalogo, kjer govorimo o premisleku, obnovi in oživitvi. Če začnem iz zadnjega konca in se osredotočim najprej na oživitev. Na evropski komisiji se absolutno strinjamo, da moramo zmanjšati odvisnost od ruskih fosilnih goriv. Zato smo tudi pred dvema mesecema pripravili paket REPower EU, s katerim predlagamo, da zmanjšamo odvisnost od Rusije ter se znebimo fosilnih goriv enkrat za vselej. REPower EU ima pravzaprav tri stebre. Prvi je dizerfikacija energetskih virov z namenom zmanjšanja odvisnosti od nepredvidljive Rusije. Drugo je povečanje energetske učinkovitosti ter varčevanje z energijo, tretji pa se nanaša na pospešen zeleni prehod ter odločne investicije v obnovljive vire energije.

V okviru paketa je komisija tudi predlagala, da naj bi bilo državam na voljo 300 milijard povratnih in nepovratnih sredstev za investicije za zeleni prehod Evrope. Države pa so pozvane, da naslovijo tudi različne postopkovne omejitve in ozka grla, ki ovirajo same naložbe. V času Češkega predsedovanja se torej v komisiji nadejamo odločnih in hitrih korakov k sprejemu in kasnejši implementaciji paketa REPower EU.

Druga zadeva, ki bi jo rada omenila pod oživitvijo, se nanaša na uresničitev zavez evropskega zelenega dogovora, da bo Evropa postala prva podnebno nevtralna celina do leta 2050. Med slovenskim predsedovanjem Svetu EU smo na komisiji pripravili konkreten načrt in sicer paket zakonodajnih ukrepov Fit for 55 oziroma pripravljeni na 55, s katerim želimo v Evropi doseči zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 55 % do leta 2030 glede na leto 1991. Veseli smo, da sta tako evropski parlament kot svet že sprejela svoji stališči in trdno verjamem, da bo češko predsedstvo uspešno vodilo trialog z namenom končne potrditve zakonodajnih predlogov. Na tem mestu pa bi rada še povedala, da vzporedno v komisiji pripravljamo tudi nujni paket predlogov, tako imenovanih Energy Winter Preparedness za primer motenj v dobavi ruskega plina državam članicam EU, ki ga bomo predstavili prihodnji teden, predvidoma v sredo.

Kot drugo točko slogana češkega predsedstva, obnovo, naj poudarim pričakovanja, da bo veliko naše pozornosti usmerjene v pomoč Ukrajini za njeno obnovo. Hkrati pa obnova pomeni tudi nadaljevanje implementacije nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ki so jih države članice pripravile kot odziv na koronakrizo oziroma njene socialnogospodarske posledice. Načrti za okrevanje in odpornost so bili ustvarjeni na podlagi zgodovinsko inovativnega in obsežnega paketa Next generation EU, v katerem ima na voljo več kot 800 milijard evrov. Ker je načrte treba uresničiti že do leta 2026, računamo na češko predsedstvo, da bo aktivno delalo z državami članicami v smeri polne implementacije nacionalnih programov. Novost načrtov za okrevanje in odpornost v primerjavi s kohezijo pa je, da ne gre le za investicije, vendar tudi za prepotrebne reforme, ki bodo omogočale državam članicam preobrazbo za stabilnost in odpornost Evropske unije.

Pod točko obnova naj omenim še, da bomo v komisiji kmalu predložili tudi paket predlogov za oblikovanje fiskalnih pravil v okviru pakta za stabilnost in rast. Izziv je namreč ohraniti pakt stabilnosti in rasti in hkrati zagotoviti trajnostno fiskalno odpornost držav članic v pandemiji, v smeri, da bodo pravila spodbudila rast in potrebne investicije.

V okviru obnove ne morem mimo digitalizacije, kjer tudi pod češkim predsedovanjem želi komisija zaključiti kar nekaj dosjejev, ko se na primer vzpostavitve evropske elektronske dignitete, kot predlogi na področju umetne inteligence, napredek pri evropskem aktu za čipe in napredek pri sprejetju akta o podatkih, kar vse je seveda že omenil veleposlanik.

Na koncu pa še tretje, vendar ne zadnje, slogan češkega predsedstva na prvo mesto postavlja premislek. V okviru tega bi rada omenila naše naslednje korake v procesu konference o prihodnosti Evrope. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo podala svoje prve predloge kot odziv na izsledke razprav v svojem nagovoru o stanju v Uniji pred Evropskim parlamentom 14. septembra in vas že zdaj vabim k pozornosti in poslušanju.

Še za zaključek. V Evropski komisiji z zadovoljstvom ugotavljamo, da so prednostne naloge češkega predsedovanja skladne z našimi aktivnostmi. Naj torej v imenu Evropske komisije ponudim vso pomoč in podporo češkemu predsedstvu. To velja tudi za naše predstavništvo, veleposlaništvo v Sloveniji.

Dragi Juraj, Češki republiki želim odlično predsedovanje in se veselim sodelovanja v prihodnjih mesecih!

Hvala lepa za pozornost.

Najlepša hvala za kratek komentar programa češkega predsedstva Svetu gospe dr. Jerneje Jug Jerše.

Odpiram razpravo poslank in poslancev. Želi kdo besedo? Mag. Matej Tonin, izvolite, beseda je vaša.

Spoštovani veleposlanik s sodelavci, kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!

Čestitam vam za res celostno predstavitev vašega predsedovanja. Evropska unija je pred pomembnimi izzivi, ki ste jih tudi v svojem izvajanju navedli. Tako je v interesu vseh nas, da vam pri vašem predsedovanju čim bolj uspe, in tu vsekakor lahko računate tudi na slovensko podporo.

Rad bi izpostavil dve zadevi, ki ste ju v svoji predstavitvi tudi omenili. Strinjam se s tem, da je vprašanje Ukrajine zelo pomembno. Tu se mi zdi ključno, da bo Evropska unija od besed prešla k dejanjem, torej, da bomo čim več stvari, ki smo jih Ukrajini obljubljali, tudi v doglednem času realizirali. Nekaj pomembnih korakov je bilo storjenih junija. Zdaj pri zadnjem nagovoru, prvem in zadnjem nagovoru, ki ga je imel predsednik Zelenski za slovenski parlament, je eksplicitno in jasno povabil tudi slovenska podjetja k obnovi Ukrajine. Sami ste v svoji predstavitvi govorili tudi o tem, da se bo sklicala posebna donatorska konferenca in da se bo tudi vaše predsedstvo ukvarjalo s tem, kako pomagati Ukrajini pri njeni obnovi. Seveda vsi upamo, da se bo vojna tam čim prej končala. V zvezi s tem tako imenovanim Marshallovim planom za Ukrajino me zanima, ali imate kakšne podrobnejše načrte, kako peljati, kako pomagati Ukrajini pri oblikovanju njihovega plana za obnovo države. Ker to, kar smo poslušali doslej na različnih forumih, na različnih predstavitvah, je zaenkrat še zelo v oblakih. Torej, moje konkretno vprašanje je, ali ima češko predsedstvo bolj konkretno road map, kako se te obnove Ukrajine po vojni tudi lotiti. To je moje prvo vprašanje.

Drugo in zadnje vprašanje. V svoji predstavitvi ste omenjali tudi Zahodni Balkan. Zanima me aktivnost češkega predsedstva zlasti pri pospeševanju, recimo temu, deblokade Bolgarije pri Severni Makedoniji.

Najlepša hvala.

Gospod veleposlanik, izvolite.

Se opravičujem, ker vas ne bom gledal, ko bom govoril, ampak moram govoriti v mikrofon.

Torej, najprej glede Marshallovega načrta in pomoči Ukrajini. Ravno zdaj opravljam vljudnostne obiske pri ministrih in predstavljam prednostne naloge po posameznih sektorjih. Skupaj s komisijo in drugimi institucijami pripravljamo načrt, kako pomagati Ukrajini, ampak nimamo še nič zelo konkretnega. Češko predsedstvo zbira ideje in dokončuje načrt. Verjetno bomo Ukrajino razdelili na več sektorjev in vsaka posamezna članica se bo osredotočila na en sektor, želimo se namreč izogniti podvajanju pomoči. O vsem tem bomo razpravljali na konferenci, ki sem jo omenil in bo potekala konec avgusta oziroma v začetku septembra in potem še kasneje na konferenci novembra. In upam, da bomo lahko pripravili dokončen, natančen, podroben načrt. Gre namreč za izvajanje pomoči, potem ko se konča agresija. V vsakem primeru pa moramo imeti načrt, in mislim, da ga bomo v naslednjem mesecu ali dveh lahko pripravili. Stališče Češke republike bo stališče moderatorja, ki zbira ideje, ki se posvetuje s komisijo in drugimi deležniki, z drugimi državami, da se pripravi ta načrt. Na kratko, delamo na tem, ampak načrt še ni dokončno pripravljen.

In zdaj še glede Zahodnega Balkana. Želeli smo organizirati vrh na temo Zahodnega Balkana, to je bila naša ideja. Ko je bil minister za evropske zadeve tukaj v Sloveniji, smo imeli pogovore na različnih ravneh, tudi na zunanjem ministrstvu. Ampak potem je nekako vskočila Francija konec junija. Imeli naj bi konferenco, sicer je bila to nova ideja, ampak smo jo sprejeli. Potem pa je to preraslo v neke vrste vrh, se pravi, voditelji držav so se srečali. Zato mi ne bomo imeli vrha na temo Zahodni Balkan, ampak omenil sem vrh, ki se bo osredotočal na evropsko soseščino in seveda Zahodni Balkan je del te soseščine.

Zdaj pa še, kako premagati blokado glede pogajanj. Pogovarjamo se z vpletenimi državami s stališča predsedstva Svetu EU in skušamo nekako prepričati te države za premik naprej. Večina držav članic ima jasno stališče glede tega, ampak še vedno nismo enotni glede tega vprašanja.

Hvala veleposlaniku za dodatno obrazložitev.

Želi še kdo od kolegic in kolegov besedo? Izvolite, še so vprašanja za češko predsedovanje.