Članice in člane Odbora za kulturo, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam! Začenjam 5. nujno sejo Odbora za kulturo.

Obveščam vas, da opravičenih ni, imamo pa dve pooblastili, in sicer Žan Mahnič nadomešča Tomaža Lisca ter Ivo Dimic nadomešča Janez Žakelj. Dobrodošli in lepo pozdravljeni!

S sklicem ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora: Mnenje odbora o zahtevi Državnega sveta za ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija, zahteva za ponovno odločanje.

Državni svet Republike Slovenije je na 31. izredni seji, 20. julija 2022, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je Državni zbor sprejel na 11. izredni seji, 14. julija 2022, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA.

Kot gradivo, objavljeno na spletni strani Državnega zbora, ste prejeli zahtevo Državnega sveta, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija, mnenje Zakonodajno-pravne službe in zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije.

Vabljeni na sejo so predstavniki Vlade, Ministrstva za kulturo, Zakonodajno-pravne službe in Državnega sveta.

Uvodoma dajem besedo predstavniku Državnega sveta dr. Matjažu Gamsu. Izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovana gospa predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani prisotni, spoštovana gospa ministrica!

Zame je velika čast, da lahko govorim pred vami, v tej zasedbi se še nismo srečali. Naj na začetku samo rečem, da je vedno biti čast v hramu slovenske demokracije, zame ste vi zmagovalci in vas cenim in spoštujem, tako kot je treba, vse, tako kot spoštujemo vrhunske športnike, znanstvenike, kulturnike. In čeprav se bomo morda v debati malce razživeli, to osnovnega odnosa ne spremeni.

Torej, besedilo pri vetu ni ravno optimalno. Malce se opravičujem, ker sem v petek dobil šele to zeleno luč, da lahko vložim veto. Sem pa že prej nekaj razmišljal in objavil v Žurnalu24, tako lahko vsakdo spletno pogleda nekaj misli in razlogov.

Ko smo dobili prvič v Državnem svetu na mizo ta Zakon o RTV, smo bili vsi za, sem bil tudi sam za. Ampak ko preletiš tiste člene, ne znaš točno razumeti, kaj pomeni posamezen člen. In pozneje so nas opozorili v javnosti in stroki, da je en člen pa morebiti sporen, in pri analizah smo, žal, tudi potem v Državnem svetu prišli do tega mnenja. Državni svet ima dolžnost izglasovati veto na slabo pripravljene zakone, ne samo pristojnost, tudi dolžnost. Mi opravljamo svoj del skrbi za demokracijo in kvaliteto sprejemanja zakonov. In mi prosimo, da si ponovno vzamete čas, premislite te argumente, da vidite, ali je na teh naših argumentih dejansko kaj teže. Predlagamo vam in prosimo vas, da ta zakon obravnavate v javni razpravi. Se pravi, v javni razpravi, da ima javnost možnost debatirati. Se opravičujem, če bom včasih govoril malce profesorsko, to ni iz nekega drugega razloga kot iz moje profesije, določene stvari pač nekaj študiram. In vsaka prava zahodna demokracija temelji ne samo na glasovanju, ampak tudi na tako imenovanih checks and balances, se pravi, da ni nobenega izvora oblasti. Trije osnovni centri oblasti so in ti centri se nekako med sabo nadzirajo, med sabo sodelujejo, v vsaki zahodni demokraciji, in to je druga ključna komponenta kvalitetne demokracije.

Zanimivo je, ko poslušam predlagatelje zakona, se morda z njimi, ne bom rekel najbolj strinjam, ampak se izredno strinjam z njimi - motivacija je preprečiti politizacijo in kot drugo obvarovati RTV. In ti dve natanko isti stvari imam tudi jaz v razmišljanjih. In ko delam simulacijo, če gledam, kaj, če bo ta ukrep sprejet ali pa ne, pa naredim možne simulacije naprej, potem se mi kaže v večini primerov slab učinek za RTV in slab učinek za Slovenijo. Se pravi, kako je to mogoče - imamo isti motiv, iste želje, iste cilje bi radi dosegli, ampak naše analize kažejo pa čisto drugače. Ja, zdaj se zopet opravičujem, če bom rekel nekaj nevšečnega, zdi se, da predlagatelji razloga razmišljajo predvsem nekako kratkoročno, kaj bo zdaj treba ta hip narediti. In ne razmišljajo o tem – tak je moj vtis -, kaj bo čez štiri leta, kaj bo čez osem let, kaj to pomeni za Televizijo Slovenija. In takrat se pa zgodba, vsaj v mojih analizah, obrne.

Problematično je to, da gre za zamenjavo 40 ljudi, se pravi, celotno vodstvo, bi rekel, tisti vrhnji del televizije se naenkrat zamenja. In na enak način bi lahko zamenjali vse organe v šoli, recimo, v neki šoli, kjer imate ravnatelja, pa zamenjate še vse tiste svete, odbore, organe in tako naprej. Ali pa na fakulteti, recimo, lahko pogledamo, recimo, mariborsko univerzo, na primer, in se zamenja tiste senate in vse tiste organe plus pač nekega dekana ali pa rektorja. In če se rubikon prestopi in prvič politika to naredi, potem bo na naslednjih volitvah pa lahko druga politika ne samo RTV, ampak tudi se lotila nekega drugega javnega zavoda in bo na podoben način kaj takega naredila.

Pomembno je tudi, da vidimo prakso - se pravi, mi nismo edina demokracija na svetu -, kako pa delajo druge demokracije. Kako to delajo, recimo, v Veliki Britaniji, Evropi, Evropski uniji in tako naprej. Če pogledamo to primerjavo ali pa tudi Slovenijo, jaz takega primera nisem našel. Resda časa ni bilo prav veliko za te študije - tudi zato prosimo, da si vzamete nekaj časa in še enkrat premislite, če je mogoče, saj glasovali boste vi -, ampak tega nisem našel ne v Evropski uniji, ne v Ameriki, Kanadi, Veliki Britaniji, Avstraliji, Novi Zelandiji. Skratka, takega primera nisem našel najbrž zato, ker se to smatra za prevelik, prehud poseg politike. Vsaka politika ima določene pristojnosti, dolžnosti, ampak nekje pa se to mora nehati, kajne, nihče ni absoluten vladar, da bi lahko res ukrepal tako, kot misli nek hip, da je najbolje; vedno morajo biti neki povratni mehanizmi, ki to preverjajo in opozarjajo, če gre kaj narobe. Za tole se moram pa še posebej opravičiti, saj malce je sporno. Recimo, osebno sta mi blizu dr. Bučar in dr. Drnovšek po svojem razmišljanju. In dr. Bučar je pogosto govoril, da so si politične stranke vzele preveč moči, se pravi, teh checks and balances, med temi tremi bloki je tisti, ki je v bistvu najmočnejši si svojo moč tekom let ali pa desetletij stopnjeval in po njegovem mnenju je to šlo v smeri politokracije. S tem sicer ne velja pretiravati, vendar je pa to en problem, ki se ga je po mojem mnenju treba vedno zavedati in se vprašati, sami sebe se moramo vprašati ali smo šli predaleč oziroma mislim, da se to morajo vprašati politične stranke. Zakaj je v teh projekcijah škodljivo za RTV? Pred kratkim smo imeli glasovanje v RTV, pobuda je bila, da bi se zmanjšalo, da bi bil prispevek za RTV prostovoljen in to bi pomenilo dodatno finančno problematiko za RTV, najbolj glasen med tistimi, ki se je boril za RTV, je bil tukaj sedeči in smo zmagali za en glas, za en samcat glas, sicer Državni svet o tem ne odloča, ampak samo pokaže vam pa eno klimo. Zdaj verjetno, če naredite projekcijo oziroma vsaj moja je jasna, da že sedaj RTV ne posluje normalno, ne posluje pozitivno, kljub vsem težavam, kljub vsem zatiskanju pasu, kar sigurno povzroča neke normalne negativne oziroma odpre pri sindikatih, pri zaposlenih. Finančna situacija, o kateri danes ne govorimo pri RTV, ampak je zahtevna in če bo tako, da si bo lahko vsaka politika s svojim zakonom po svoje oblikovala RTV, potem bo vedno neka opozicija, ki bo mnenja, da zdaj ste si pa vi po svoje naredili in zaradi tega ne bo pluralna in ne bo zastopala vsaj do neke mere uravnoteženih mnenj, to pa povzroči ne samo, da bo del političnega sveta proti, ampak tudi njihovih somišljeniki in del Slovenije, se pravi vedno bo ob tej spremembi, ki se bo zgodila, bo naprej v naslednjih volitvah vedno ta riziko, da bo takoj sprejet nov Zakon o RTV po meri ali po razmišljanju trenutne politike in to vsaj po mojem mnenju to ni dobro. RTV v bistvu plačujemo si državljani in vprašanje je ali lahko sploh politika, vsaj kolikor je meni znano, vprašanje je lahko ali zdaj lahko politični svet, ki je nesporno pomemben, občudovanja vreden in tako naprej, ampak vprašanje je ali lahko to naredite zdaj spremembo brez javne debate, ker konec koncev javnost in tisti, ki plačujejo, bi morali imeti nekaj besede v celotnem postopku.

Zdaj bom na hitro naredil še nekaj statistike. Ko je prejšnji blok bil na oblasti se je pripravljal nek zakon o razkosanju RTV in takrat smo imeli pripravljen veto proti temu zato, ker to bi po našem mnenju škodilo RTV.

Potem, verjetno veste sem pripravil veto na Zakon o vodi, tu zakon ni bil dober in tudi gospodu ministru sem povedal: »glejte, to je po mojem mnenju bolje vrniti zakon nazaj v debato in narediti nekaj boljšega, kajti to bo škodovalo verjetno tudi vam predlagateljem in pa Sloveniji, če bo tak zakon sprejet.« In zdaj bi nežno skušal opozoriti na to analogij.

Ali pa recimo zgodba z razprodajo bank in podjetij, tu smo desetletja pisarili nekateri, pa so nas kritizirali, dobivali smo razne maile kot jih tudi danes oziroma če jih dobivamo, ne sicer prav veliko, to je treba povedati. Takrat se ni vedelo, ampak danes vemo, da je to po naših analizah gam 5 do 10 milijard izgube nastalo, se pravi pol približno državnega proračuna in če pogledate zakaj Slovenija na lestvici evropskih držav nikamor ne napreduje, se pravi mi smo še vedno pod povprečjem Evropske unije, zakaj ne gremo po našem mnenju ali pa po mojem mnenju je dober del razloga v tem, da niso bile vse odločitve v preteklosti optimalne. Zdaj morda imamo spet eno tako situacijo, kjer recimo neodvisna stroka apolitična, jaz sam sebe imam za takega, nekaj opozarja in vprašanje je ali nam bo politika prisluhnila ali boste mirno izglasovali, kar je sicer običaj, tako da to ne bi bilo nič posebnega.

Pri teh zadevah glede razprodaje premoženja in bank tam sem bil kar 90 % do 95 % prepričan. Tukaj je bilo premalo časa, da bi res naredili poglobljene analize glede tega predloga o RTV, ampak mislim, da med 70 % in 75 %, se pravi približno tri četrtine teh projekcij zgleda da slabih za Slovenijo in pa za RTV. Zaradi tega sem tukaj pred vami in skušam razložiti, kako mi sklepamo. Še to bi rekel, seveda, stroka ne mora odločati. Vedno so odločitve politične in mi lahko pripravimo teren. Jaz se vidim predvsem kot strokovnjaka. Mi lahko pripravimo teren, da potem vi lahko bolj kvalificirano odločate. Hvala lepa.

Hvala lepa dr. Gams. Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe gospe Palhartinger. Izvolite.

Dobro jutro! Hvala za besedo! Zakonodajno-pravna služba je k zahtevi Državnega sveta za ponovno odločanje o zakonu pripravila pisno mnenje. V njem smo uvodoma povzeli navedbe iz zahteve. Glede njih ZPS ugotavlja, da se v večjem delu ukvarjajo s prehodno ureditvijo 22. člena, ki predvideva prenehanje mandatov članov organov vodenja, upravljanja in nadzora. Glede teh navedb ZPS pojasnjuje, da je bila ta rešitev v zakonodajnem postopku že izpostavljena, tudi obravnavana, nanjo pa je seveda s pravnega vidika v svojem pisnem mnenju zakonodajnem postopku posebej opozorila tudi ZPS. Glede drugih navedb zahteve za ponovno odločanje, ki imajo naravo presoje primernosti zakonske ureditve pa se ZPS ne opredeljuje, ker gre za vprašanje vsebinske narave, ki presegajo naše naloge. Hvala.

Hvala lepa. Besedo dajem ministrici za kulturi dr. Asti Vrečko. Izvolite.

Hvala lepa. Hvala lepa za vabilo in lep pozdrav vsem članicam in članom odbora in gospodu predstavniku Državnega sveta.

Kar se tiče mnenja Vlade kot predlagatelja zakona seveda menimo, da zakon ustrezno ureja umik politike iz vodenja in upravljanja RTV Slovenija. Tudi z argumenti, ki so bili podani za veto se strinjamo, vendar menimo, da je ravno to, kar je bilo podano kot argument proti pravzaprav argument za to, da se danes ponovno prosi odbor da zakon podpre. Namreč, politika, vpliv politike, in tukaj seveda konkretno imamo v mislih strankarsko politiko, je popolnoma prevelik in je do te točke prišel, da se to odraža na samem vodenju in upravljanju RTV Slovenija, kar je tudi opozorila Evropska komisija v nedavnem poročilu glede stanja pravne države pri nas. Namreč, ravno odreditev programskega sveta kjer 21 od 28 programskih svetnikov se izbere v Državnem zboru, 5 na predlog političnih strank, je namreč premočan vpliv politike na vodenje in upravljanje RTV Slovenija. Zato smo predlagali zakon, ki v bistvu to celostno ureja in naslavlja. Glede tega je bilo že mnogo povedanega tudi na vašem odboru, tako da in v razpravi v Državnem zboru. Verjamem, da so te spremembe nujne in zelo potrebne. Imajo tudi podporo javnosti, kot tudi spoštovanih poslank in poslancev v Državnem zboru, kjer pozivam tako vas in potem na seji, da zakon ponovno sprejmete. Hvala lepa.

Hvala. Besedo so dobili vsi vabljeni, zato odpiram razpravo za poslanke in poslance. Izvolite. Gospod Hoivik, beseda je vaša.

Hvala, predsednica za besedo. Spoštovana ministrica! Spoštovani gospod dr. Matjaž Gams, predstavnik Državnega sveta.

Naj najprej v uvodu povem, da vi predstavljate Državni svet na področju raziskovalne dejavnosti, če se ne motim, ste vodja odseka za inteligenčne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan. Od 2011 redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko ter tudi bivši podpredsednik sindikata SVIZ. Tako se mi zdi, da ima gospod, ki je danes predstavil mnenje Državnega sveta glede veta dobra izhodišča, tudi všeč mi je bilo, da je izpostavil svojo apolitičnost v primeru, da je tudi sam nasprotoval zakonu o vodi, ki: ga je pripravila naša, torej bivša Vlada, torej minister Vizjak, in je pač argumentiral s področja, ki ga pozna, da se je njemu zdelo, da ta zakon ni bil najbolje pripravljen, čeprav, če smem se navezati na to, bi po tistem zakonu lahko danes zgradili rezervoarje vode do sto kubičnih metrov na področju priobalnega zemljišča in bi pomagali pri gašenju na primer požara na Krasu. Ampak samo toliko. Seveda, ker je pa pač bil referendum, ta zakon ni prišel v veljavo.

No, ampak da se vrnem na današnjo temo. Sam se absolutno strinjam, da predlog zakona, ki ga bomo že danes ponovno, o katerem bomo že danes ponovno odločali, ker je že sklicana, se mi zdi, že 13. izredna seje, toliko izrednih sej je res skrb vzbujajoč podatek, da v tem času nismo imeli niti ene redne seje Državnega zbora in zdaj bomo že na tej 13. izredni seji ponovno odločali o tem zakonu, ki gre po nujnem postopku v tej državi, kjer vladajo sicer res izredne razmere, izredne razmere, govorim o požaru, največjem požaru v zgodovini Republike Slovenije, na Krasu, tukaj pa se gre Levica svojo politikantstvo s tem, da po nujnem postopku predlaga ta škodljiv zakon za vse slovenske gledalce in poslušalce naše države.

In kot je že tudi lepo gospod dr. Grams izpostavil in tudi mi smo že na odboru v več urni debati vzpostavljali predvsem ta 22. člen, ki je sporen, torej ki vsem članom in članicam programskega ter nadzornega sveta ukinjajo horuk mandate, kar se mi zdi, da je res v nasprotju z vsaj tremi členi Ustave, torej z 2. členom Ustave na čelu varstva, zaupanje v pravo, s 23. in 25. členom Ustave. Torej, ukinja se jim pravica do učinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva ter tudi ne spoštuje njihovega dostojanstva, ki je opredeljeno v 34. členu Ustave, na kar je tudi ZPS dala pritrdilno mnenje. Predvsem tukaj naj še omenil, smo dobili tudi to poročilo z Državnega sveta, da se sedanje razmerje spreminja iz 3 proti 26 v prid zaposlenih na 6 proti 11. Tukaj naj opozorim, da je bil vložen amandma na odboru, se pravi, prej je bilo res predvidenih 5 zaposlenih, potem smo to povišali na 6, tako da absolutno se strinjam, da bi vladna koalicija oziroma Vlada ima še čas, da ta zakon umakne, da ga da po rednem postopku v Državni zbor, da se lahko opravi javna razprava, da se vključijo v debati vsi zainteresirani, tako gledalci, poslušalci, ki se jim zdaj jemlje pravico do mnenja kaj se dogaja z našim največjim javnim zavodom na področju medijev, tako da jaz absolutno podpiram ta veto. Me pa žalost dejstvo, da bomo o tem zakonu že na horuk glasovali danes popoldne, torej kot sem že omenil, že na 13. izredni seji, to pomeni, da res politika Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica drvi, drvi. Žal se predsednik Vlade hodi na Kras piar delati in tam razlagati kako so izredne razmere in so izredne razmere, ampak izredne razmere na področju varstva okolja in prostora, ne pa na področju javne RTV. Tako da, absolutno me skrbi kam bo šlo vse to, če bo danes ponovno izglasovan ta zakon kot primeren, kot bom rekel, takoj uveljavljen in mi v SDS bomo naredili vse, da zaščitimo interese gledalcev in poslušalcev, in da ta zakon ne stopi v veljavo. Še eno možnost te pobude imamo, ki jo bomo zagotovo tudi kasneje popoldne javno predstavili.

Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Hoivik.

Gospa Jeraj. Izvolite.

Hvala za besedo. Dobro jutro vsem.

Državni svet je v svojem mnenju in izglasovanem vetu izpostavil več problemov povezanih z novelo Zakona o RTV, na katero smo opozorili tudi v naši poslanski skupini. Najprej seveda ta nujni postopek za katerega seveda ni poslovniških…, torej poslovniška določila zelo jasno povedo v katerem primeru se lahko izvede nujni postopek, ampak očitno bo to modus operandi te Vlade, nujni postopki praktično na vsaki seji imamo zakone po nujnem postopku, ki seveda nujno pomeni izključitev vseh deležnikov, ki bi se morali do stvari opredelit, jemlje možnost kakršnekoli javne razprave oziroma pogovor in vključitev vseh deležnikov, ki jih tematika zadeva in na ta način pač si kolegi iz koalicije jemljete pristojnost, da vi vse najbolje veste in kaj je najbolje in pri tem ne potrebujete nobenega mnenja nikogar v tej državi, ki se mogoče leta in leta s temi stvarmi ukvarja.

Izključujete različne inštitucije, civilno družbo, društva, eni pa medtem, ko nam razlagajo, da so nujne zadeve in da je zato potrebno zakone sprejemat po nujnih postopkih »supajo« in se potapljajo in tako naprej. Prejšnji Vladi se je očitalo vladanje z odloki. V tej Vladi vidimo, da boste pač kot tank povozil zakone, ki veljajo, zlorabljal Poslovnik, instrumentaliziral zakonodajni postopek, ki je določen in z namenom je določen tako, kot je, torej, da se v razpravah in ob predlaganju različnih zakonov vključi vse tiste, ki jih zadeva, ki jih recimo nov zakon zadeva. Z vašim načinom seveda to vse izključujete in si jemljete pravico, da vi vse najbolje veste.

Naslednja stvar, ki je problematična, je seveda popolno izključevanje gledalcev in poslušalcev, torej plačnikov RTV prispevka. Tistih, ki so najbolj zainteresirani, da je RTV, zavod, da deluje tako kot je, kot od njega zahteva zakon, 4., 5. člen, kako se poroča, kaj se poroča, kako se obvešča javnost in tako naprej, ob vseh drugih stvareh, ki jih imamo, etični kodeks, kodeks novinarjev in tako naprej. Popolnoma, torej, so gledalci izključeni, nobene besede več ne bodo imeli, lahko bodo samo plačevali. Mi menimo, da to ni dobro in da glede na to, da so plačniki storitev Javnega zavoda RTV Slovenija, morajo imet odločilno vlogo, tako kot sedaj veljavni zakon predvideva, ko se 16 članov imenuje iz, torej, na predlog gledalcev in poslušalcev in se jih potrjuje v Državnem zboru. Mimogrede, tako ureditev poznajo vse razvite Evropske države in ko se je zakon leta 2005 pripravljal, se je po tem tudi zgledoval. Še več, tudi v vaši noveli ste dali same take primere, ki imajo stvari urejene tako, kot so urejene trenutno in funkcionirajo. Kot vedno, nam, pač, ko prikažete ureditev v drugih državah, pokažete, da imajo stvari urejene, tako, kot jih imamo recimo pri nas in nas želite s tem prepričat, da je pa potrebno pri nas stvari naredit drugače, da smo seveda bolj pametni od vseh drugih.

In, naslednji problem, ki je, seveda, je pa prenehanje mandatov. Torej, kot je povedal gospod Gams, zamenjava štiridesetih ljudi praktično čez noč. Za nas je to obglavljanje RTV-ja, potem, v nekem brezvladju se bo lahko dogajalo marsikaj in seveda se s tem ne moremo strinjat, ob tem, da je veljavni zakon predvideval, da se na vsake dve leti zamenja polovica teh programskih svetnikov ravno zato, da to vedno pride na drugo koalicijo, torej, da ni vedno ista koalicija, ki imenuje in se zato tudi ni nikoli moglo zgodit, da bi bil enostransko obarvan, če tako rečem, Programski svet.

Zdaj, povečuje se tudi število zaposlenih, s čimer ne bi bilo nobenega problema, če se seveda to ne bi povečevalo nesorazmerno z vsemi drugimi, se pravi, povsod drugje zmanjšujemo, medtem ko pri zaposlenih povečujemo in seveda je tukaj vedno treba pač tehtat, kakšno naj bo to razmerje, ravno zato, ker se pogosto v javnih zavodih zgodi, da zaposleni bolj skrbijo zase in za svoje pravice, kot pa za tisto, kar je dobro za javni zavod. Poznamo kakšne primere iz šolstva, ko se seveda večina, torej en manj kot polovica v svetih zavodov, zato smo to tudi spremenili ureditev na 3-3-3 in vi ste jo vrnili na 5-3-3, torej dali več moči zaposlenim, ki potem seveda izberejo ravnatelja, ki ne bo preveč zahteven do zaposlenih, ki bo, bomo rekli, bolj prijazen ali pa torej ne bo delal v korist zavoda ampak v korist predvsem zaposlenih zato, da bo mir v hiši. Tega smo veliko videli, potem pa ne znajo se taki ravnatelji odločiti in narediti, kar je potrebno, v kakšnih kriznih situacijah. Mi seveda temu nasprotujemo. Mislimo, da zakon o RTV je sicer potreben, tudi sestava programskega sveta morda kakšnih popravkov, vendar bi se o teh morali pogovarjati in dogovoriti. Mislim pa, da razlaganje, da je treba politiko umakniti zato, ker pač v Državnem svetu izvolimo programske svetnike na predlog poslušalcev in gledalcev, pač ne more biti argument. Državni zbor ima z Ustavo podeljeno pravico, da imenuje, da potrjuje mandate na različnih segmentih od sodišč do Informacijskega pooblaščenca, Varuha človekovih pravic in tako naprej. In razlagati, da sedaj delamo nekaj dobrega, ko bomo to ustavno pravico Državnemu zboru vzeli, in mimogrede spet primerjave z drugimi državami, v večini držav se programski svet oziroma svet, ki ima podobno vlogo kot pri nas programski svet, volijo v deželnih parlamentih oziroma v parlamentu.

Mi bomo pač nasprotovali, tudi torej danes glasovali za veto in seveda v nadaljevanju pač naredili vse tiste korake, da to preprečimo. Mi ocenjujemo, da gre za slab zakon, za res en tak še ne viden v tej državi pogrom nad vodstvom RTV-ja. Tukaj si res politika oziroma vi, koalicija, jemljete preveliko, bom rekla podobno kot je rekel gospod Gams, torej samo vi veste, kaj je prav in zdaj bomo to na horuk z mačeto naredili, vse posekali in bodo potem stvari tako kot si mi želimo. In tukaj potem podeliti samo nekaterim ne samo, da so predlagatelji, ampak da prav imenujejo določene člane programskega sveta, ob tem pa izključiti vse druge, se nam zdi popolnoma neprimerno. Tako, da mi bomo danes verjetno vložili tudi podpise za naknadni zakonodajni referendum. O RTV-ju smo že odločali na referendumu, torej o zakonu o RTV-ju in očitno bo jesen zelo zanimiva z raznimi referendumi.