Lepo pozdravljeni na prvi popoletni seji Odbora za delo našega Državnega zbora! Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prav lepo pozdravljam na 3. nujni seji, s čimer 3. nujno sejo tudi začenjam.

Obveščam vas, da zadržanih s seje ni. Imamo pa dve pooblastili, in sicer: Andreja Živic nadomešča mag. Dejana Premika in Mirjam Bon nadomešča Almo Intihar.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O ZAČASNIH UKREPIH ZA ODPRAVO POSLEDIC DRAGINJE ZA NAJBOLJ RANLJIVE SKUPINE PREBIVALSTVA.

Na sejo smo vabili: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zakonodajno-pravno službo in Državni svet.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 11. seji odločil, da se Predlog zakona obravnava po nujnem postopku, zato ga bo odbor obravnaval na podlagi 126. in 143. člena poslovnika.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih Predloga zakona.

Želijo predlagatelji Predloga zakona, to je Vlada, podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? (Da.)

Izvolite, državni sekretar Dan Juvan.

Hvala, gospod Kordiš.

Jaz bom podal kratko obrazložitev predlaganega zakona, pa potem v nadaljevanju bom na voljo za kakšna še vprašanja, seveda.

Mogoče čisto uvodoma, ta zakon je mišljen kot nek osnovni obliž v prihajajoči zimi za ranljiva gospodinjstva. V osnovi zakon namenja pomoč gospodinjstvom. To pomeni, da bodo energetski dodatek v višini od 200 pa do 550, če gre recimo za štiričlansko družino, če gre za več otrok, še za vsakega otroka 118 več. Vsa gospodinjstva, ki po trenutno socialnovarstveni zakonodaji ne presegajo cenzusa za podelitev denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Ti cenzusi so določeni v sistemskih zakonih, in se spremenijo … / izklop mikrofona/

Kolega državni sekretar, ali lahko prižgeš mikrofon?

/ vklop mikrofona/ Se opravičujem. Se je ugasnil? A od začetka ni prižgan? OK.

Torej, dodatek bojo dobili tista gospodinjstva, ki ne presegajo cenzusa po sistemski zakonodaji, in pa tiste kategorije invalidov, ki smo jih prepoznali za posebno ranljive, to so tisti invalidi, ki so nezaposljivi oziroma tisti invalidi, ki so vključeni v poklicno rehabilitacijo.

Toliko za začetek morda, potem bom pa na voljo. Hvala.

Najlepša hvala za to uvodno predstavitev predlagatelja.

Želi besedo Zakonodajno-pravna služba? (Da.) Vaša beseda.

Hvala lepa za besedo.

Zakonodajno-pravna služba v splošni pripombi najprej opozarja na to, da Predlog zakona v zvezi z obsegom do dodatka upravičenih oseb, Predlog zakona kot upravičence določa le dve kategoriji prebivalcev: in sicer prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih in nekatere kategorije invalidov.

V zvezi s tem opozarja Zakonodajno-pravna služba na to, da obstojijo tudi druge kategorije prebivalcev Slovenije, ki so glede na svoj dohodkovni položaj enako ogroženi zaradi naraščajočih cen, zlasti energije in hrane, kot so na primer družina z otroki s posebnimi potrebami, delavci, ki delajo s skrajšanim delovnim časom, invalidski upokojenci in podobno, ki pa pogosto ne spadajo v nobeno od navedenih dveh kategorij prebivalcev. Čeprav ima zakonodajalec široko polje proste presoje glede odločanja določanja upravičencev, pa pri tem ne sme kršiti splošnega načela enakosti pred zakonom in 14. člena Ustave. To načelo zahteva, da zakonodajalec bistveno enake položaje ureja enako, različne pa različno.

Ustavno sodišče pri oceni skladnosti zakonodajne rešitve z načelom enakosti pred zakonom presoja, ali je zakonodajalčevo razlikovanje oziroma nerazlikovanje pravnih razmerij objektivno utemeljeno. Torej, ali zakon različno obravnava osebe, ki so glede relevantnega dejanskega stanja v enakem položaju in, ali obstojijo razumni in stvarni razlogi za to razlikovanje.

V obravnavanem primeru je verjetno, da obstojijo osebe, ki so glede svojega dohodkovnega položaja v enakem položaju, kot upravičenci po Predlogu zakona oziroma v obrazložitvi Predloga zakona, pa niso navedeni razumni in stvari razlogi za tako razlikovanje.

Poleg tega je Zakonodajno-pravna služba opozorila glede spregleda premoženja v 5. členu Predloga zakona, da gre za odstopanje od splošne ureditve v Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih in Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, pri čemer mora biti v besedilu zakona jasno navedeno, od katerih določb navedenih zakonov se v tem členu odstopa.

Poleg tega pa je to odstopanje nedosledno urejeno, saj ne določa, za kakšno obdobje se izdajo odločbe o denarni socialni pomoči ob upoštevanju spregleda premoženja. Splošnih pravil v roku, za katere se izda odločba o socialnovarstvenem prejemku namreč pri odločanju po 5. členu Predloga zakona ni mogoče uporabiti, ta člen pa ne vsebuje posebnih določb.

In še na pravno praznino smo opozorili v 6. členu. V zvezi s temi posameznimi pripombami je potrebno povedati, da so k vsem členom, na katere je imela Zakonodajno-pravna služba pripombe, vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin in sledijo mnenju Zakonodajno-pravne službe.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, mag. Peter Požun? (Da.)

Izvolite.

Hvala, gospa predsedujoča.

Spoštovani poslanke, poslanci, predstavniki Vlade, vabljeni.

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Državnega sveta je danes na svoji izredni seji obravnavala Predlog zakona in pri tem se seznanila s stališčem Nacionalnega sveta invalidskih organizacij, Socialne zbornice Slovenije in pa Srebrne niti – združenja za dostojno starost.

V komisiji in prisotni smo ocenili, da je sprejem predlaganih zakonskih rešitev v trenutni situaciji nujen, prav tako tudi pozitivno ocenjuje hiter odziv Vlade na zaznane in prihajajoče težave določenega deleža prebivalstva pri kritju povišanih življenjskih stroškov. Hkrati pa se seveda opozarja, da se pritisk na cene in višje življenjske stroške pravzaprav komaj začenja. Zato že zdaj pozivamo Vlado, da najde rešitve, ki ne bodo zgolj kratkoročne in ki bodo upoštevale dejstvo, da draginja, kadar je prisotna dlje časa, ne prizadene samo ranljivih skupin, ki jih na nek način rešuje ta današnji Predlog zakona, ampak se pojavi, pravzaprav obremeni večje število prebivalcev. Tudi zato pozivamo k razmisleku ali se bo z aktualnim Predlogom zakona res zajelo vse tiste, ki jim energetski dodatek bil lahko v pomoč, in s tem seveda na podlagi podanih stališč omenjenih organizacij poziva predlagatelja oziroma ostale kvalificirane predlagatelje amandmajev, da preučijo predlog, ki je prišel iz prakse predvsem invalidskih organizacij, da se med upravičence do energetskega dodatka vključijo tudi druge skupine invalidov, na primer invalide, ki delajo skrajšani delovni čas, invalidsko upokojene z nizkimi pokojninami in tudi otroke oziroma družine z otroci s posebnimi potrebami, ki imajo nižje dohodke. Izpostavili smo tudi osebe, ki so vključene v poklicno rehabilitacijo in se tudi te pogosto srečujejo oziroma praviloma srečujejo s slabšim gmotnim stanjem, pri vključevanju na trgu dela pa pogosto rabijo dodatne tudi finančne spodbude, pri čemer lahko posledice draginje pri njih povzročijo ravno obratni učinek, torej izgubo interesa za delovno aktivacijo. Dolgoročno se komisija zavzema za vzpostavitev sistema, s katerim bodo ukrepi res prišli do tistih, ki jih dejansko najbolj potrebujejo. Prav tako smo mnenja, da bi morali opraviti poglobljen razmislek o načinu soočenja tudi v prihodnje s pritiski višanja cen stroškov na različnih življenjskih področjih. Trenutno se namreč ukvarjamo zgolj z blaženjem negativnih posledic ne pa tudi z razpravo in iskanjem vzrokov za nastale draginje, ki so seveda v veliki meri posledica tudi špekulacij na trgu z energenti ter posledično jasno prikazanimi visokimi dobički podjetij v okviru energetske panoge na račun življenjskih pogojev prebivalstva, kar je seveda nesprejemljivo in je Slovenija v tem primeru seveda samo kolateralna škoda velikih igralcev na svetovnem trgu. Vprašanje namreč je, kako bomo brez dodatnih ukrepov v smeri preprečevanja draginje oziroma njenega zmanjševanja lahko uspeli na dolgi rok ublažiti posledice samo z dodeljevanjem pomoči posameznim segmentom prebivalstva, kar seveda sredstev v proračunu kar naenkrat verjetno ne bo dovolj. Po zaključeni razpravi pa smo Predlogu zakona s temi opozorili izrekli soglasno podporo.

Hvala.

Hvala predstavniku komisije Državnega sveta.

Na tej točki bi odredil 30 minut odmora glede na to, da so amandmaji napovedani tako iz vladne strani kot iz opozicijske strani. Pa ker niso še v sistemu … / oglašanje iz dvorane/ Ja, bili so vloženi, vaš je bil že zdavnaj vložen iz Poslanske skupine NSi, tudi amandmaje Poslanske skupine SDS smo že videli, ampak so šli potem v naknadno popravljanje, tako da jih v resnici še čakamo, da jih dobimo na mizo. Potem je pa še paket amandmajev s strani Vlade, ki odgovarjajo na pomisleke Zakonodajno-pravne službe in kjer mislim, da zelo težko opravimo informirano razpravo, če vsaj približno ne gremo čez amandmaje, bom odredil 30 minut odmora, da ti amandmaji pridejo in da se lahko o njih informiramo.

/ oglašanje iz dvorane/ Izvolite.

Ja, hvala lepa za besedo.

Samo toliko za obrazložitev javnosti, ki nas spremlja, amandmaji s strani Slovenske demokratske stranke so bili vloženi že pred dvema urama, popravljajo se pa zgolj v označitvi, vsaj(?) po mojih informacijah, ne pa vsebinsko, tako da, z naše strani je vsebina bila predložena že pred dvema urama.

Hvala.