Lepo pozdravljeni!

Pričenjam 3. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice in člani, in sicer Jernej Vrtovec do 16. ure. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastilom sodeluje Andrej Hoivik namesto Jožefa Lenarta. /nerazumljivo, hrešči/ Mislim, da je še nekdo prišel. OK, /nerazumljivo, hrešči/

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga sprejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O NUJNEM UKREPU NA PODROČJU DAVKA NA DODANO VREDNOST ZA OMILITEV DVIGA CEN ENERGENTOV (ZNUDDVE), NUJNI POSTOPEK, EPA 197-IX.

Predlagatelj zakona je Vlada.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 10. seji ...

Prosim? /težave z zvočnikom, hrešči v ozadju/

A zdaj slišite? Ja, če se ne sliši, potem bi naredila 5 minut odbora, da preverimo, kaj je. /glasovi iz ozadja, hrešči/ 10 minut pavze, da preverimo, kaj je /nerazumljivo, hrešči/ z zvočniki, da bomo lahko v miru nadaljevali. Nadaljujemo ob 14.12.Nadaljujem 3. nujno sejo Odbora.

In sicer, bom najprej povedala še, imamo še eno pooblastilo, in sicer namesto poslanca Milana Jakopoviča imamo poslanca Miho Kordiša.

Nadaljujemo z obravnavo točke.

In sicer, Kolegij predsednice Državnega zbora je na 10. seji, 22. 8. 2022 sklenil, da se Predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Predlog zakona je bil tudi uvrščen na izredno sejo Državnega zbora, ki bo 23. 8. 2022.

K obravnavi te točke so vabljeni: predstavnice in predstavnik Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe.

Prejeto dodatno gradivo k Predlogu zakona: mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 22. 8. 2022 in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 22. 8. 2022.

Amandmaji k Predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji Odbora. Do sedaj sta bila vložena amandmaja Poslanske skupine SDS, in sicer k 2. členu Predloga zakona, to je danes, 22. 8. 2022, in pa Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica, in sicer tudi k 2. členu Predloga zakona, tudi danes, 22. 8. 2022.

Pričenjam drugo obravnavo Predloga zakona.

Želi predstavnik Ministrstva za finance podati dopolnilo obrazložitev k členom predloženega zakona?

Gospod državni sekretar Tilen Božič, izvolite!

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, tudi strokovni sodelavci in ostali!

Najlepša hvala, da ste nas že kar hitro sprejeli s tem Predlogom. Gre za določene ukrepe, za katere Vlada ocenjuje, da bi jih bilo nujno sprejeti še pred nastopom kurilne sezone.

Kot rečeno, gre za enega izmed ukrepov. Ta se dotika področja davka na dodano vrednost. Gre za, se pravi, komplementaren ukrep drugim ukrepom, s katerim ocenjujemo, da bi lahko do določene mere omejili draginjo, ki se dejansko dogaja.

Dovolite mi, da na kratko predstavim poglavitne rešitve tega Predloga. Gre za zakon o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost za omejitev dviga cen energentov. In tega je Vlada predložila tudi Državnemu zboru v obravnavo in sprejem po nujnem postopku, za kar se Vam zahvaljujem tudi potrdili.

Predlog zakona predvideva začasno znižanje stopnje davka na dodano vrednost na 9,5 odstotkov iz obstoječih 22 za dobavo električne energije, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in lesa za kurjavo, od katerih se po trenutni ureditvi kot omenjeno plačuje DDV po stopnji 22 odstotkov. Začasni ukrep je predviden za obdobje od 1. septembra do vključno zadnjega maja leta 2023 in bo veljal tako za gospodinjske kot tudi poslovne odjemalce. Glede na hude motnje, ki smo jih zaznali na trgu pri gibanju cen predvsem električne energije in zemeljskega plina - pri čemer ne gre za redna sezonska nihanja – je cilj predloga zakona, da se z začasnim znižanjem stopnje DDV za omenjene energente zagotovi, da so potrošniki v času največje porabe energentov v tako imenovani kurilni sezoni dodatno razbremenjeni posledic podražitve energentov. Vlada s svojim predlogom zakona ureja problematiko nižjih stopenj DDV za energente, za vse vrste energentov, ki se uporabljajo za ogrevanje in za katere je za Direktivo o DDV sploh možna nižja stopnja DDV. Kot je Vlada že napovedala pa je ukrep nižjih stopenj DDV le eden izmed ukrepov. Vlada je pred uredila tudi regulacijo cen električne energije pa tudi zemeljskega plina. Le ob regulaciji cen je lahko učinkovit ukrep nižanja stopnje DDV, da se zagotovi, da se znižanje stopnje DDV tudi odrazi v nižjih dobro prodajnih cenah in se ne preliva v marže. S tem ukrepom se bo tako komplementarni ukrep v regulacije cen posameznih energentov predvsem stroškovno razbremenilo končne potrošnike, saj se v tem primeru nižja stopnja DDV neposredno odrazi v nižji ceni energenta za potrošnika. Dvig cen električne energije in zemeljskega plina pa neposredno vpliva tudi na dvig cen daljinskega ogrevanja in lesa za kurjavo, zato je ne glede na to, da trenutno ni predvidena regulacija cen tudi za te energente določena nižja stopnja DDV tudi zanje. Bo pa Vlada pozorno spremljala dviganje cen energentov na trgu in vpliv vplivanja nižanja stopenj DDV na drobno prodajne cene ter po potrebi predlagala tudi dodatne ukrepe kot na primer razširitev regulacije cen. Ravno v tem zvezi v teh dneh se predlaga študija na Ministrstvu za infrastrukturo, ki bo zaključena do konca avgusta, v kateri se bo tudi analitično pregledalo kje bi še lahko, kaj bi še lahko postorili se pravi kaj bi bilo še smiselno regulirati ravno zaradi tega, da bi dosegli ugoden učinek v skladu z cilji, ki si jih je zastavila Vlada na potrošnike. Vlada ocenjuje, da bo predvideno začasno znižanje stopnje DDV za dobave električne energije, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in lesa za kurjavo v obdobju veljavnosti torej devetih mesecev znižalo prihodke državnega proračuna iz naslova DDV v višini 130 milijonov evrov.

Zaradi velikih nihanj cen na energetskem trgu ter negotovih razmer pri dobavi energentov in nadaljevanja vojne v Ukrajini se v predlogu zakona ureja pooblastilo Vladi, da bi lahko s sklepom podaljšala veljavnost s tem zakonom določenih ukrepov, v kolikor so seveda sočasno tudi regulirani. Ker se s predlogom zakona predvideva za zavezanca ugodnejša stopnja DDV torej nižja stopnja 9,5 za energente že od 1. septembra 2022, kar je seveda zelo kmalu in gre za prehod že med obstoječima stopnjama DDV je predviden začetek veljavnosti zakona že naslednji dan po objavi v Uradnem listu, saj bi na ta način lahko dejansko tudi zagotovili veljavo s 1. 9. Davčni zavezanci so s predvideno spremembo predpisa že seznanjeni s poročili o sredstvih javnega obveščanja, zato se predlaga, da se sprejem zakona obravnava po nujnem postopku, da bi se zakon lahko začel uporabljati že 1. septembra kot omenjeno 22.

Spoštovane, poslanke in poslanci, upoštevaje navedeno Vlada seveda predlaga, da Predlog Zakona o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov tudi podprete.

Za vsa nadaljnja pojasnila sem pa tukaj seveda na razpolago strokovnim sodelavcem.

Hvala.

Najlepša hvala.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Izvolite.

Hvala za besedo.

Torej Zakonodajno-pravna služba se je do predloga zakona pisno opredelila. Kar pri tem iz mnenja ni razvidno je, da je bila vrsta zakonodajnega postopka - to je nujni zakonodajni postopek - potrjena danes dopoldne in da je bila v bistvu zadeva Zakonodajno-pravni službi dodeljena danes do poldne. Sicer smo pa v pisnem mnenju poudarili, da se po vsebini prenaša direktiva Evropske unije glede stopenj davka na dodano vrednost in se hkrati predpisuje za neko časovno zamejeno obdobje za posamezne dobave blaga oziroma storitev, obračunavanje in plačevanje davka po stopnji, ki je nižja od stopnje davka v sistemski ureditvi. Ob tem ne sme biti spregledano, da je prenos te iste direktive na področju davka na dodano vrednost v delu, ki se nanaša na izredne primere, hkrati tudi predmet Predloga zakona o interventnih ukrepih za celovito ureditev položaja razseljenih oseb iz Ukrajine in za pomoč gospodarstvu Republike Slovenije zaradi posledic ukrajinske krize. Ta zakon se pa obravnava po rednem zakonodajnem postopku, in sicer se tudi v tem zakonu predlaga drugačna davčna obravnava, in sicer oprostitev davka, vendar pa je za te primere predvideno, da se bo davek na dodano vrednost lahko poračunal. V bistvu imamo primer, ko se ista direktiva s področja davka na dodano vrednost prenaša v dveh različnih zakonodajnih postopkih in tudi z različnimi posledicami: v enem primeru se hiti z uveljavitvijo pred začetkom obračunskega obdobja, v drugem primeru pa je predvidena možnost poračuna davka. Zato je bilo v mnenju opozorjeno, da je v primeru določanja odstopov od splošne ureditve treba upoštevati tako načelo pravne varnosti kot tudi načelo enakosti, to sta 2. in 14. člen ustave.

V predlogu zakona je, kot je tudi izpostavil predstavnik predlagateljice, hkrati predvideno pooblastilu vladi, da podaljša veljavnost znižane stopnje davka. V mnenju je opozorjeno na ustavno spornost, in sicer tako z vidika 147. člena ustave, iz katerega izhaja, da je predpisovanje davčne stopnje zakonska materija, kot potem nadalje z vidika spornosti iz 2., 3., 120. in 153. člena ustave. To povzemam le kratko, glede na to, da je na mizi predlog za amandma, da bi se to pooblastilo črtalo, in če ta določba ne bo predmet zakona, ta pomislek Zakonodajno-pravne službe odpade.

Hkrati smo imeli pripombo še glede predpisovanja davčnega prekrška in globe, in sicer zato, ker je ta predvidena le, če se davek obračuna po nepravilni davčni stopnji. Ni pa sankcioniran primer, ko, na primer, davek na dodano vrednost sploh ne bi bil obračunan, in v sistemski zakonodaji je predpisana globa za take primere, in tudi ni jasno, zakaj pride do odstopa.

Tako kot je povedal že predlagatelj, predstavnik predlagateljice, se ravno tako predvideva uveljavitev zakona naslednji dan po objavi in v bistvu je zakonodajni postopek naravnan tako, da bi prišlo do sprejetja razglasitve in objave zakona tako, da bi bil ta lahko uveljavljen s 1. 9., vendar pa pri tem ni upoštevano, da lahko pride do veta oziroma da je potreben ugotovitveni postopek, da referendum v tem primeru ni dopusten. In zakon ne razlaga, če bi morebiti prišlo do njegove povratne veljave, da so ustavno skladni razlogi za to, oziroma ne predvideva možnosti popravka obračuna.

Za predlog zakona sta vložena dva amandmaja. Torej, do enega dveh poslanskih skupin sem se že opredelila. Hkrati je pa predlagan še amandma Slovenske demokratske stranke, ki predlaga drugačno davčno stopnjo, pa tudi drugo vrsto blaga. Pri tem bi želela opozoriti, da je ta okvir, znotraj katerega se davčne stopnje lahko vežejo oziroma vrsta blaga, določen z direktivo Evropske unije, se pravi, v tem delu s tisto direktivo, ki se prenaša s tem zakonom.

Hvala.

Hvala lepa.

Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika Državnega zbora glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne, zato prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter vloženih amandmajih.

V razpravo dajem 1. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. V razpravo dajem 2. člen in amandma Poslanske skupine SDS ter amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Gospa Lep Šimenko, izvolite.

Najlepša hvala za besedo.

V Slovenski demokratski stranki predlagamo amandma, ki nekako sledi temu, kar smo vložili v našem zakonu, ki je bil obravnavan na izredni seji 27. 6. 2022, in sicer, da se DDV zniža na 5 %. Namreč, ne vidimo razloga, zakaj vztrajate pri 9,5 %. Sploh pa so nenavadni argumenti, ki smo jih slišali z vaše strani tako rekoč v vseh stališčih koalicijskih poslanskih skupin, in to, kar beremo in smo slišali tudi danes. Namreč, takrat so vas zelo skrbeli prihodki v proračun, za naš predlog ste ocenili, da bo to velika katastrofa, če znižamo DDV. Menili ste, da se nižji DDV ne bi odrazil v nižjih cenah, da bi zgolj distributerjem s tem naredili uslugo. Očitali ste nam, da gre za populističen ukrep. V bistvu predlagate zelo podobno, s tem da DDV pač znižujete na 9,5 %. V Slovenski demokratski stranki še vedno menimo, da je pravilno, da glede na trenutno situacijo na trgu energentov in vsesplošno tudi ostalo draginjo znižamo DDV na 5 %. Številne države so to naredile. Na primer, tule gledam, Poljska je celo za zemeljski plin znižala s 23 % DDV na 0 %, za električno energijo in daljinsko ogrevanje pa na 5; tudi druge države so sledile, na primer, na 5 %, na 6 %, zelo različno. Ampak ker ta možnost obstaja in ker dejansko v Slovenski demokratski stranki menimo, da glede na vsesplošno draginjo se to v prihodkih v proračunu, kar se tiče DDV, ne bo odrazilo, bi se pa seveda odrazilo na položnicah državljank in državljanov. Gre vseeno za, bom rekla, ne izdelek, ampak gre za energente in za distributerje, ki se jih dejansko lahko nadzira, zato verjamem, da se ta razlika ne bi odrazila v višjih maržah. In resnično glede na vsesplošno draginjo še vedno vztrajamo, da znižamo DDV na 5 %, kot smo tudi predlagali v svojem zakonu.

Kot drugo pa dodajamo še kurilno olje. Kar 14 % gospodinjstev v Sloveniji se ogreva s kurilnim oljem in na nek način so oni zdaj tu izpuščeni, kar se nam ne zdi pravilno. Zato v svojem amandmaju dodajamo tudi to. Jaz verjamem, no, da ste več kot očitno skozi ta mesec, dva premlevali vse te ukrepe in ste dejansko ugotovili, da je nujno treba znižati DDV. Jaz upam, no, da obstaja nekaj razuma in da boste podprli ta naš amandma. Razlika med 9,5 in 5 % ni tako velika za državni proračun, je pa zelo velika za posamezna gospodinjstva. Zato na nek način računam na vašo podporo, pa seveda, da ustrezno naslovimo tudi vse tiste, ki se ogrevajo s kurilnim oljem. Jaz verjamem, da ste bili zdaj na terenu, da ste se pogovarjali z državljankami in državljani in se zavedate resnosti situacije in bojazni, ki jo imajo številni za jesenski in zimski čas, kako se bodo dejansko ogrevali pri vsej tej draginji, ki smo ji priče tako rekoč iz dneva v dan.

Tako še enkrat apeliram na vas, da podprete ta naš amandma, da naredimo nek skupen dober korak za Slovenke in Slovence, za državljane Republike Slovenije.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo dajem gospodu Hoiviku. A, državni sekretar, želite že odgovarjati? / oglašanje v ozadju/ Boste kasneje. Izvolite, gospod Hoivik.

Hvala, predsednica, za besedo.

Jaz bi se kar navezal na kolegico. Vesel sem, no, da je Vlada prepoznala konstruktivnost Slovenske demokratske stranke, ko smo že v resnici 13. maja predlagali to znižanje DDV na tisti seji konec junija, ko smo obravnavali ta naš Predlog zakona znižanja na 5 %, je državni sekretar zagovarjal stališče Vlade, da je take ukrepe potrebno premisliti, da je k vsaki taki spremembi potrebno pristopiti zelo preudarno. Veseli me dejstvo, da je Vlada prepoznala, da je ta ukrep, torej znižanje DDV tak preudaren ukrep in tukaj bom rekel, podpiram to, da je potrebno znižati ta DDV.

Morda še naj izpostavim skrb Zakonodajno-pravne službe, ki je omenila ta 4. člen. Sicer me veseli, da je Vlada končno v Državni zbor prinesla zakon, ki si res zasluži naziv, da se začne uporabljati oziroma začne veljati že naslednji dan po objavi v Uradnem listu. Do zdaj smo imeli vse take zakone, ki temu niso sledili, so bili pač ad hoc zakoni, ki si jih je Vlada zamislila iz takšnih in drugačnih razlogov. Zdaj pa imamo tukaj pred sabo končno en zakon, ki gre v prid vsem državljanom in državljankam.

Zato v Slovenski demokratski stranki podpiramo to znižanje.

Kot pa je dejala kolegica, se mi zdi, da bi bila ta ekstra nizka stopnja, torej 5 % DDV res primerna. Kot ste tudi v Vladi predstavili to tabelo, imamo nekatere države, ki so znižale ali na 6 %, ali na 5 %, ali celo na 0 %. In primanjkljaj, ki bi bil, vsaj tako je Vlada zapisala v mnenju pri našem zakonu iz maja, da bi se izrazil to 190 milijonov evrov primanjkljaja na leto. Torej, če teh 9 mesecev zaokrožimo, bi bilo to okoli 150, 160 milijonov evrov primanjkljaja. Glede na proračun je to približno 1 %, in se mi zdi, da bi ta odstotek vsem državljanom in državljankam pomenil veliko.

Tako, da jaz bom absolutno podprl naš amandma, ki naslavlja tudi to kurilno olje. Pri zakonu pa seveda ga načeloma podpiram.

Hvala.

Hvala lepa.

Dam besedo še gospodu Magyarju.

Hvala lepa spoštovana predsedujoča.

Spoštovani državni sekretar, spoštovani kolege poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni!

Tudi sam pozdravljam današnji predlog regulacije DDV, vendar v tem času od našega Predloga z meseca maja in obravnave od junija, so se cene poskočile. Bil sem na pogovoru prejšnji teden pri enem podjetniku, ki je plačeval do recimo meseca junija nekje 10 tisoč, sedaj je dobil položnico nad 60 tisoč. In s tem dokazujemo, da tudi ta izpad v proračunu, se pravi 130 milijonov ne drži, saj že v vmesnem času so v proračun prilivali na osnovi povišanja cen električne energije, govorim konkretno za električno energijo in sicer v večjem obsegu, kar se je odrazilo tudi na denarnicah državljank in državljanov, ne samo podjetij. In zato, kot smo v amandmaju tudi predlagali znižanje na 5 %, ki tudi Evropska unija na nek način tudi prosperira in tudi dovoljuje, da se regulira DDV na 5 % oziroma celo Poljska, ki je DDV dejansko odpisalo oziroma je nična stopnja, da v tem primeru je upravičeno zares, da se upošteva 5 stopenjska oziroma 5 % stopnja DDV v primeru električne energije.

In pri tem bi dodal sledeče: ko sem poslušal v tem času, ko so cene dobesedno podivjale za električno energijo, konkretno govorim, so se operaterji oslanjali na borzne cene. Za božjo voljo! Baltske države, če ste spremljali, bom rekel, medije, Baltske države so imele isto te probleme, in dejansko so ugotovili, da ni bilo ekonomskih razlogov za povišanje na borzah. Ekonomskih razlogov govorim, za povišanje električne energije. Kjer pa ni ekonomskega razloga, je pa špekulativno oziroma bom rekel mahignativno povišanje. In tu bi morala tudi v tem trenutku Vlada na nek način poseči oziroma ministrstvo konkretno, ne finančno, ampak drugo ministrstvo, poseči v trg, da ne upoštevajo tako rekoč operaterji borzne cene, saj vemo, da Slovenija uvaža komaj 20 % električne energije. Mogoče za 20 % le obstaja povišanje cen v takšnem obsegu. Ampak mi imamo vodno, sončno, vetrno in nuklearno energijo, kjer se pa osnovne cene niso povišale. Tako ni razloga za povišanje v takšnem obsegu tudi električne energije. Zato v tem primeru, še enkrat poudarjam, če že ni bilo regulacije na področju borznih cen oziroma do operaterjev, ki ponujajo tržišču električno energijo, bi morali takrat že poseči s konkretnimi ukrepi do dobaviteljev, da ne upoštevajo borznih cen, saj ekonomskega razloga nimajo, tako kot so to storile baltske države, in v tem primeru do tega vzroka ne bi prišlo. S tem da pa sedaj 12,5 % znižamo z 22 na 9,5 %, če računamo, hitro enkratno stoprocentno povišanje cen dosti več pomeni za proračun, prilive, kot pa 130 milijonov zdaj z visoke cene na izgubo. Se pravi, v vmesnem času je dosti več denarja priteklo v proračun na račun višje vhodne oziroma neto cene, ki je bila, kot sem prej povedal, v špekulativnem; tudi druge države so to omenile, da je na borzah špekulativni dvig električne energije. Tiste države, ki proizvajajo električno energijo s plinom, pač upravičeno skrbijo, in tudi s premogom, saj so se cene teh vhodnih surovin za proizvodnjo električne energije še kako povečale, in tu upravičenje je, ampak pri nas v naši državi pa tega ni.

Zato prosim, prosim tudi kolege in kolegice poslanke ter poslance, da upoštevate naš predlog z znižanjem na 5 % DDV na omenjene energente, in dodamo še kurilno olje v ukrepe. Saj, če ste pozorno poslušali, in tudi trg, kako deluje, je nekje 14, od 12 do 14 % še domačinstev, ki uporabljajo za gretje svojih stanovanj kurilno olje. Zato je še kako upravičeno, da se tudi v ukrepe med elektriko, plinom in daljinskim ogrevanjem oziroma lesa za daljinsko ogrevanje, uvrsti tudi kurilno olje. In prosim, da se tu premisli, ampak tehtno premisli, in da gremo naproti gospodarstvu in tudi državljanom.

Hvala lepa.