Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, vsi vabljeni, ostali prisotni! Začenjam 3. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti Martin Marzidovšek, ki ga nadomešča Mateja Čalušić.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O POMOČI GOSPODARSTVU ZARADI VISOKIH POVIŠANJ CEN ELEKTRIČNE ENERGIJE IN ZEMELJSKEGA PLINA, NUJNI POSTOPEK.

Predlagateljica zakona je Vlada. Kolegij je na 11. seji, 25. 8. 2022, sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Predlog zakona je bil uvrščen na 15. izredno sejo Državnega zbora, ki bo jutri, 31. 8. 2022.

K obravnavi te točke so vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za infrastrukturo, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora.

Prejeto dodatno gradivo k predlogu zakona je sledeče: mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 26. 8. 2022, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 29. 8. 2022, pripombe Obrtno-podjetniške zbornice z dne 29. 8. 2022, dopis Gospodarske zbornice Slovenije z dne 30. 8. 2022 in dopis Trgovinske zbornice Slovenije z dne 30. 8. 2022.

Rok za vložitev amandmajev teče do zaključka razprave o posameznih členih predloženega zakona na današnji seji odbora. Amandmaje k predlogu zakona so vložili: Poslanska skupina Nova Slovenija – Krščanski demokrati, in sicer k 3., 5., 6. in 9. členu, z dne 26. 8. 2022; spremembe k 5., 6. in 9. členu z dne 29. 8. 2022; Poslanska skupina SDS, in sicer k naslovu zakona ter k 1., 2., 3., 5., 8. in 9. členu, z dne 30. 8. 2022; poslanske skupine Svoboda, Socialni demokrati in Levica, in sicer k 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 10., 11., 12. in 13. členu, z dne 30. 8. 2022.

Prejeli ste oziroma boste prejeli tudi pregled amandmajev, o katerem bomo govorili malce kasneje.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Besedo dajem predstavniku Vlade, da poda dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, gospod Matevž Frangež, izvolite, beseda je vaša.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni!

Kot vsi veste, se nahajamo v relativno dramatični situaciji. Povišanje cen ključnih energentov kaže na to, da so razlogi, zaradi česar smo pred 20 leti uveljavili pravzaprav skupna evropska pravila o trgu energentov pravzaprav v tej krizi v veliki meri odpovedala. Ta pravila so namenjena temu, da trg zagotovi zanesljivo oskrbo in nizke cene. Žal smo že konec leta 2021, predvsem pa po začetku ruske agresije na Ukrajino priča temu, da je pravzaprav trg odpovedal pri zmožnosti, da odgovori na ta dva cilja. V velik meri se ogroža tako zanesljivost preskrbe. Vidimo pa, da so tudi cene, tako električne energije, kot zemeljskega plina, poletele v nebo.

V tem kontekstu je Vlada Republike Slovenije po ukrepih, ki jih je v pomladnih mesecih sprejela že prejšnja Vlada, in so v določeni meri naslovile izzive prebivalstva in gospodarstva, pristopila k pripravi niza ukrepov. Naj pri tem omenim znižanje davka na dodano vrednost, posebna pravila in regulacijo pri manjših poslovnih odjemalcih do 43 oziroma kasneje 86 kW, pomoč, ki jo predvideva ta zakon, kot seveda tudi ukrepe, ki jih je Vlada najavila včeraj po posvetu političnega vrha in vodilnih ekonomskih strokovnjakov, z najavo nadaljnjih ukrepov pri oskrbi s plinom in intervencij na trgu z električno energijo.

Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo smo takoj ob nastopu nove Vlade pristopili k oblikovanju Gospodarske koordinacije. To je, po ideji ministra Matjaža Hana, posvetovalno delovno telo, ki vključuje vsa gospodarska združenja in zbornice. Že na prvem sestanku Gospodarske koordinacije v mesecu juniju smo se skupaj s partnerji odločili, da oblikujemo dve problemski skupini. In ena od teh problemskih skupin je namenjena energetski krizi.

Hkrati je Vlada pod vodstvom predsednika Vlade dr. Roberta Goloba tedensko bdela nad situacijo pri oskrbi in cenah z vsemi energenti in v okviru t. i. vladne skupine za draginjo sprejemala tudi sprotne odločitve. Kot je poudaril Matjaž Han, to je za gospodarstvo eden od prvih ukrepov, zanesljivo pa je, da obeti kažejo, da bodo potrebni tudi nadaljnji koraki, najkasneje v letu 2023, ko se zaradi izteka pogodbenih razmerij med kupci in dobavitelji pričakuje precej večje povečanje cen.

Evropska komisija je v letošnjem letu po ruski agresiji na Ukrajino sprejela začasni okvir, ki omogoča dodatna izjeme od splošnih pravil državnih pomoči, zato da bi državam članicam omogočila intervencijo in pomoč podjetjem ob splošnih pravilih, ki jih sicer za državne pomoči veljajo.

Kot bo nakazala tudi današnja razprava in nekateri predlogi amandmajev, tako opozicije kot nekaterih gospodarskih združenj, je res, da bi v obdobju upravičenosti prejemanja pomoči po tem zakonu lahko vključevalo obdobje med 1. februarjem in 31. decembrom letos. Mi smo presodili, da je glede na to, da so, bi podjetja maja prejela pomoč na podlagi ukrepov, sprejetih v času prejšnje Vlade, da je primerno, da to v obdobju upravičenosti /nerazumljivo/ od 1. junija do 31. decembra 2022, pri čemer ponavljam, to je šele eden od prvih korakov in absolutno ne zadnji. Pomembno pa je, da je to prva pomoč in nikakor ne zadnja.

Kaj Zakon predvideva? Na podlagi, torej v okviru problemske skupine je Gospodarska zbornica Slovenije predlagala shemo pomoči, ki povzema točko 2.4 začasnega okvira. Ta poenostavljeno pomeni, da so podjetja upravičena do 2 milijona evrov pomoči v obsegu 30 % nad dvakratnikom povišanja cene. Mi smo nato ocenili, da je smiselno to formulo in to metodologijo prekopirati tudi za točko 2.1 začasnega okvira, ki omogoča nekaj administrativno lažji način za uveljavitev pomoči, zato smo v zakonu ločili na eni strani enostavno pomoč, vsebinsko mišljeno predvsem za mala in srednja podjetja, in posebno obliko pomoči zastavljeno predvsem za veliko. Naj pri tem poudarim, da ni nobene formalne omejitve v zakonu, da nebi veliko podjetje pristopilo k enostavni pomoči ali malo pristopalo k posebni pomoči. Res pa je, da je med njima nekaj pomembnih razlik. Enostavna pomoč je omejena z absolutnim zneskom 500 tisoč evrov v tem skupnem obdobju prejemanja pomoči, kontrole ne rabijo biti 100 %, ampak se jih na podlagi ocene tveganj, ki ga pripravi Ministrstvo za gospodarstvo, opravljajo vzorčno, recimo pogledali bomo 10 % vlog in ugotovili pravzaprav obseg napak. Medtem ko je pri pomoči, pri posebni pomoči predvidena 100 % kontrola, precej višji znesek skupnega obsega pomoči do 2 milijonov in nekaj posebnih določil tudi za energetsko intenzivna podjetja. Kako naj bi ta ukrep v praksi izgledal? Podjetje bo v obdobju od 1. do 15. novembra obiskalo spletno aplikacijo, ki jo bo vzpostavila javna agencija SPIRIT. Ta spletna aplikacija bo podjetje identificirala na podlagi digitalnega potrdila in že uporabila v javnih zbirkah dostopne dokumente. Nato pa bo podjetje vpisalo nekaj pomembnih podatkov. Najprej bo vpisalo za oba energenta, električno energijo in zemeljski plin, podatke o obsegu in ceni električne energije oziroma zemeljskega plina v 12 mesecih leta 2021. Na ta način se bo ugotovil povprečen položaj vsakega podjetja individualno glede na cene, ki jih je imelo v letu 2021. Nato bo pa vpisal tudi podatke o obsegu in cenah električne energije oziroma zemeljskega plina za mesece junij, julij, avgust in september ter ocene za mesece oktober, november in december. Zelo pomembno je namreč, da v skladu s pravili, ki jih je definiral začasni okvir, podjetja prejmejo oziroma da je pomoč podjetjem dodeljena še v letu 2022. Ker pa je intenca tega zakona, da se pomaga podjetjem glede na individualiziran položaj, glede na njihovo dejansko spremembo položaja, pa zakon predvideva nato še drugi korak, in to je korekcijo, ki jo opravijo do 31. januarja 2023, kjer nadomestijo oceno za mesece oktober, november, december z dejanskimi podatki. Na ta način menimo, da je zagotovljena ciljanost pomoči, individualizacija položaja vsakega gospodarskega subjekta, ker je dejstvo, da spremembe cen električne energije in zemeljskega plina na vse gospodarske subjekte niso vplivale enako.

Naj povem, da smo v zaključni fazi oblikovanja zakona ponovno sedeli znotraj tako problemske skupine za energetsko krizo, s predstavniki vseh gospodarskih združenj in zbornic, prav tako na posebni seji gospodarske koordinacije in na nek način uskladili besedilo zakona, pri čemer smo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ves čas izražali razumevanje, da gospodarska združenja in zbornice nastopijo v zakonodajnem postopku z dodatnimi predlogi in glede na mnenja, ki ste jih poslanke in poslanci prejeli, se vidi, da so to priložnost tudi izkoristila.

Zakonodajno-pravna služba je seveda, kot je to v navadi zato, ker zelo striktno in natančno obravnava predložena besedila, podala tudi obsežne pripombe. Mi smo na te pripombe ustrezno reagirali in upam upoštevali vse pripombe Zakonodajno-pravne službe, ki jih imate zajete danes pred vami v obliki koalicijskih amandmajev. Razumemo tudi intenco opozicije, da na besedilo zakona vložijo tudi svoje predloge, naj pri tem navedem ključne.

Najprej predlogi poslanske skupine Nove Slovenije. K 5. členu predvideva podaljšanje obdobje upravičenosti od 1. februarja 2022 do 31. decembra 2022. To je seveda mogoče. Opozarjam, da na obseg prejete pomoči izplačane v maju letošnjega leta po ukrepih, ki jih je sprejela prejšnja vlada. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v osnovi amandmaja ne podpira.

Razumemo tudi intenco 6. člena in je podobno kot so ga danes s svojimi pripombami zajele tudi gospodarske zbornice in združenja, se pravi, da povečujemo obseg pomoči. Nova Slovenija meri tukaj pri enostavni pomoči na 70 %, to je v skladu s 6. okvirom mogoče, Vlada se je odločila, da gre za enotno formulo in enotno metodologijo za oba ukrepa. Tudi 9. člen bi v osnovi pozdravili, če bi mislili, da je tehnično izvedljiv, priprava same spletne aplikacije in potreben razpoložljiv čas za podjejta, da vložijo popolne vloge, pa je vendarle ena posebna omejitev. Pri tem naj poudarim, da je kljub temu, da so ti ukrepi definirani po začasnem okviru Evropske komisije, seveda mora država te pomoči priglasiti na evropski komisiji, mi smo to v sodelovanju z Ministrstvom za finance že storili, dejstvo pa je, da se šele jutri iztečejo počitnice na evropski komisiji in zaradi tega še v tem hipu / nerazumljivo/ Evropske komisije nimamo. Glede na to, da smo ukrepe dizajnirali po duhu in logiki začasnega okvira, tukaj ne pričakujemo težav. V kolikor bi izumljali posebne oblike pomoči bi to prineslo tveganje nekajmesečnega potrjevanja priglašenih državnih pomoči.

Kar se tiče amandmajev Poslanske skupine Slovenske demokratke stranke je glavnina amandmajev vezana na to, da se domnevam polje upravičenih energentov razširi iz električne energije in zemeljskega plina na vse. Naj povem, da je bilo to v osnovi ena od tudi intenc v začetni fazi priprave zakona. Kljub temu menimo, da pri teh dveh ključnih energentih ostanemo na fokusiranem pristopu, kajti ni mogoče zaradi pravil začasnega okvira, ki je jasno fokusiral pomoč v okviru sprememb cen električne energije in zemeljskega plina. Pri tem pa naj seveda omenim, da je država pristopila k regulaciji drugih energentov, naj samo pri tem omenim naftne derivate.

V 9. členu vse spremembe, če se ne motim, Slovenske demokratske stranke nagovarjajo isti izziv razen 9. člen, ki predlaga črtanje tega absolutnega limita obsega pomoči na 40 milijonov, Vlada tega predloga zaradi fiskalne odgovornosti ne podpira. Naj pa pri tem na tem mestu še enkrat poudarim, da včeraj najavljeni zakoni glede oskrbe s plinom in trga z električno energijo jasno nakazujejo, da Vlada nadaljnje intervencije na trgu načrtuje in predvideva.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci! Verjamem, da sem v tem uvodu zajel najpomembnejše sestavine tega zakona; morebiti sem še na kaj pozabil, ampak verjamem, da me boste v današnji razpravi na te napake opozorili.

Hvala lepa.

Hvala lepa, državni sekretar, gospod Matevž Frangež.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Valentini Marolt.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika in v svojem pisnem mnenju dala pripombe, ki so se nanašale predvsem na večjo jasnost in določnost besedila in na notranjo skladnost. Vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin tem našim pripombam sledijo oziroma smo dobili tudi neformalna pojasnila, ko so se pripravljali amandmaji koalicije.

Hvala.

Hvala lepa.

Izvolite, gospod Jožef Horvat, beseda je vaša, postopkovno.

Hvala lepa, gospa predsednica.

Lep pozdrav vsem!

Gospod državni sekretar je šel skozi amandmaje Nove Slovenije in nekako nisem zasledil mnenja ministrstva oziroma Vlade o našem amandmaju k 3. členu. Nismo dobili nobenega sporočila, da kaj ni v redu s tem amandmajem, zato bi prosil za obrazložitev.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Saj, o amandmajih bomo govorili tekom razprave, tako se bodo potem ustrezno tudi odzvali s strani ministrstva, ko bomo prišli do 3. člena, in bomo takrat podali ustrezno obrazložitev. Zdaj je pa državni sekretar nekako povzel vse te deležnike, ki so se vključevali, in tudi amandmaje, ki so bili vloženi s strani poslanskih skupin; mogoče je tole spregledal in bo v nadaljevanju, verjamem, na to tudi ustrezno odgovoril.

Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da ne. O tem predlogu ni treba glasovati.

Prehajamo na razpravo o členih predloga zakona ter na razpravo in glasovanje o vloženih amandmajih.

Trenutno pregleda amandmajev še nismo dobili. Jaz bi predlagala, da prekinemo sejo, da dobimo ustrezen pregled amandmajev, saj bomo potem bistveno lažje razpravljali, kajti vsi bomo imeli na mizi pregled in nam bo to lažje. Zato bi zdaj sejo prekinila.

Besedo želi državni sekretar.

Izvolite, beseda je vaša.

Mislim, da sicer v skladu s Poslovnikom nimam pravice dati proceduralnega predloga. Pa vendar, predvidena je še ena točka dnevnega reda in me samo zanima, ali je kakšna možnost, glede na to, da imam tu tudi strokovno sodelavko z ministrstva, da obravnava stališče k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta, če je to poslovniško mogoče v tem času; če ne, razumemo, seveda, in bomo potrpežljivo počakali na obravnavo.

Hvala lepa.

Škoda, državni sekretar, da niste omenili tega prej, kajti po Poslovniku je omogočena sprememba dnevnega reda, vendar smo že začeli s to prvo točko. Tako zdaj v tem trenutku, žal, ni mogoče, za kar se gospe opravičujem; naj pač počaka toliko časa, da bo na vrsti.

Zdaj sejo prekinjam. Nadaljevali jo bomo ob 14.35. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. BOJANA MURŠIČ: Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, nadaljujemo s sejo.

Prejeli ste pregled amandmajev.

In sedaj prehajamo in dajem v razpravo 1. člen in amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica.

Želi kdo razpravljati? (Da.)

Gospod Franc Rosec, izvolite, beseda je vaša.

Hvala predsedujoča za besedo.

Zdaj, jaz bom mogoče, mogoče malo širše pri 1. amandmaju, bi malo širši kontekst povedal, pa mogoče pa pri ostalih ne bo potrebno toliko komentirati, ker se dejansko malo vsebinsko nanašajo.

Namreč, mi smo že predlagali tudi, bi rekel, amandma za sklenitev naslova zakona. Namreč, mi se v Slovenski demokratski stranki se zavedamo težav, ki prihajajo v obdobju, ki je pred nami. Vemo, da smo vsi odvisni od gospodarstva, njegove kondicije in naš namen je bil, da razširjamo čim večji nabor pri vseh upravičencev te pomoči, kot tudi, da razširimo ta nabor energentov, če se omejimo samo na plin in pa električno energijo. Namreč, tudi ostali segmenti so zelo pomembni in pa tudi ni samo elektrika in pa električna energija in pa plin tisti dejavnik, ki vplivata na gospodarstvo. To so tudi drugi dejavniki.

Prav tako smo se, kot smo omenili, da bi tudi razširili na ribištvo in pa gospodarski del kmetijstva. Namreč, tudi ti dve panogi ustvarjata novo dodano vrednost, in mislimo, da je potrebno gledati širši spekter, ne samo določene subjekte oziroma objekte, ampak je treba imeti pred /nerazumljivo/ malo širšo sliko.

V odgovor oziroma v pri obrazložitvi gospoda državnega sekretarja je bilo rečeno, da pač treba vzeti samo ti dve, ta dva energenta, da smo lahko, če /nerazumljivo/ razširimo, da težavah pri Evropski komisiji. /nerazumljivo/ OK, načeloma bi lahko človek rekel, ampak se, mi smo suverena država. Mislim, da moramo zagovarjati svoje vrednote, svoje cilje in tudi gledati na svoje gospodarstvo, in da, če nekdo zagovarja samo, reče, da samo električna energija in pa plin, da to pravično stalo, pa ne, pa mogoče, se najde tudi kakšna vrzel oziroma možnost znotraj vseh teh pravilnikov in zakonov, da se tudi ta dejavnost razširi. Smo pač država z zelo veliko pokritostjo gozda. To je naša ena, in bolj ko ne, edina surovina, s katero sami razpolagamo in /nerazumljivo/ mi bogati na drugi, ne tako, ko imajo pač ostale /nerazumljivo/ države imajo veliko plina in pa nafte in pa ostalih zadev, tako da mislim, da so naši amandmaji šli v to smer, da bi ta nabor, kot upravičence, kot energentov razširili, da bi s tem ne bi slučajno izpustili kakšnega subjekta, ki bo pomoči vreden, ki prispeva v državno blagajno, tako da mi smo /nerazumljivo/ dobro, da se te naši amandmaji upoštevajo.

Hvala.