Spoštovane članice in člani Komisije za nadzor javnih financ, pričenjam z 2. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da se nihče ni opravičil, da je od seje zadržan oziroma da se seje ne more udeležiti.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. Ker v poslovniškem roku pa ni bilo podanih predlogov za samo spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Aha, pravkar obvestilo, in sicer, da gospoda Janija Prednika nadomešča Jonas Žnidaršič na današnji seji. Najlepša hvala.

Torej ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PODPORA GOSPODARSTVU V ENERGETSKI KRIZI.

Kot gradivo k sami točki dnevnega reda ste tudi prejeli obrazložitev in predloge sklepov z dne 5. 9. 2022.

In k tej točki so vabljeni tako Vlada kot Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstvo za finance, infrastrukturo, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje Menedžer in tudi Klub slovenskih podjetnikov. Vse goste prav lepo pozdravljam. Hvala, spoštovani predstavniki slovenskega gospodarstva, tisti, ki zaposlujete in ste dodana vrednost, da smo evropski šampioni, da ste se današnje seje udeležili.

Torej, glejte, kot predsednik Komisije za nadzor javnih financ sem nujno sejo sklical z namenom, da se seznanimo z izredno perečo problematiko torej energetske draginje, s katero se sooča in se bo po podatkih žal soočalo slovensko in evropsko gospodarstvo tudi v prihodnje z zadnjim dogajanji v domačem, evropskem, mednarodnem okolju na energetskem področju ter z namenom, da nam tudi predstavniki Vlade predstavijo sprejete načrtovane ukrepe za celovito podporo vseh gospodarskih subjektov v energetski krizi in seveda tudi na drugi strani javnofinančne posledice teh ukrepov. Torej s tem namenom sem kot predsednik Komisije za nadzor javnih financ sklical današnjo sejo komisije, ampak dovolite malce daljši uvod. Gospodarska klima v Sloveniji se je medletno, torej avgust 2021, avgust 2022 po podatkih SURS-a znižala za 6,8 %. K temu znižanju so najbolj pripomogle nižje vrednosti treh kazalnikov zaupanja, in sicer v predelovalnih dejavnostih za 4,8 %, med potrošniki za 3,8 % in potem tudi v gradbeništvu 0,1 %. Medtem pa, ko je bil prispevek kazalnikov zaupanja v storitvenih dejavnostih in trgovini na drobno pozitiven, in sicer za 1,8 in potem 0,1 odstotne točke.

Inštitut IFO je tudi sporočil, da recimo, če pogledamo Nemčijo, da se je v Nemčiji gospodarska klima, merjena na vzorcu 10 tisoč nemških podjetij, avgusta še poslabšala, in sicer upadla, upadla na 88,5 točke. Slabša pričakovanja nemških podjetij je tudi zaznati tako glede sedanjih kot tudi prihodnjih gospodarskih gibanj in na primer med, med anketiranimi direktorji nemških podjetij, so pri IFO zaznali skoraj nespremenjen pesimizem glede poslovnih pričakovanj za naslednjih šest mesecev, ob tem pa se je na primer avgusta poslabšala tudi ocena trenutnih razmer, saj so bili v anketiranih podjetjih manj zadovoljni s tekočim poslovanjem v primerjavi s preteklim mesecem in za tretje četrtletje se pričakuje krčenje nemškega gospodarstva.

Zakaj dajemo za primer nemško gospodarstvo? Zaradi ne le pregovora, ampak zaradi dejstva, da ko nemško gospodarstvo zakiha, slovensko zboli, ne. Zaradi tega smo navajali v samem sklicu primer Nemčije, da lahko vidimo, s čim se bo Slovenija v roku pol leta ali pa še celo prej, soočala. No, in tudi v slovenskem gospodarstvu je zaznati veliko skrb glede cen in oskrbe z energenti. Podjetja imajo namreč sklenjene pogodbe in s tem znane cene energentov, večinoma do izteka letošnjega leta. Podjetja pričakujejo med šest do desetkratni dvig cen energentov. Govoril sem z enim podjetnikom, ki ima 150 zaposlenih, ta trenutek plačuje 12 tisoč evrov električne energije, ponudil za naslednje leto ima sto dvajset tisoč. Kaj sledi? Bo ta podjetnik to plačal, bo dal samo v stroške, bo dvignil cene končnih storitev ali bo začel odpuščati?

Zato je ključno vprašanje, gospod državni sekretar, kdaj, kdaj in kako? Do sedaj gospodarstvo tega žal ni slišalo. Tudi po podatkih SURS-a je bila povprečna cena zemeljskega plina za negospodinjske odjemalce brez davka na dodano vrednost v prvem četrtletju leta 2022 višja za kar 22 odstotkov glede na prejšnje četrtletje in povprečna cena na primer električne energije za negospodinjske odjemalce brez davka na dodano vrednost je bila višja za kar 45 odstotkov. Tudi po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije, je v predelovalnih dejavnostih v letu 2021 delež stroškov energije v čistih prihodkih znašal 2,5 odstotka, v energetsko intenzivnih podjetjih pa 7,7 odstotka, ampak o tem energetsko intenzivnih podjetjih, ki potrebujejo posebno, posebno obravnavo, malce kasneje.

Pri tem pa seveda ne smemo spregledati dejstva, da so za podjetje dražji tudi vsi vhodni stroški. Na primer, po podatkih GZS so se na medletni ravni za 28,5 odstotka zvišale cene uvoženih proizvodov, energetskih surovin na svetovnih trgih za kar 81,1 odstotka in ne energetskih surovin za 18,7, cene kovin in mineralov za 17,6 in gnojil za 108 odstotkov. Torej, cene storitev pri proizvajalcih so se v prvem polletju 2022 zvišale za kar 6 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leta 2021.

Zdaj pa še nekaj o podpori gospodarstvu in energetski krizi. Zdaj Vlada Republike Slovenije je do sedaj sprejela več paketov ukrepov za spopadanje z naraščajočimi cenami energentov in hrane. Vsi ti ukrepi so bili večinoma namenjeni ljudem, malim podjetjem, področje srednje in velikih podjetij pa je do sedaj žal ostalo bore ali manj spregledano. Nič narobe, da se gospodinjskim odjemalcem je pomagalo in tako je tudi prav, da smo, da se je preprečilo socialni brodolom, ampak nič ne pomaga, če bodo ti isti ljudje v roku pol leta ostali morebiti brez služb. Torej zaradi tega govorimo, da je bistveno pomagati gospodarstvu, niti…, imajo cenejšo električno energijo in to je tako tudi prav, ampak če bodo na drugi strani v mesecu februarju ostali brez službe, nič ne bo pomagala cenejša električna energija, cenejši plin, ker bodo bili brez službe. Torej pozivamo k pomoči tudi srednjim in velikim podjetjem. Zdaj tudi za pomoč gospodarstvu, ja, je bil sprejet Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina, ki pa je tudi po ocenah ne le mene ali Komisije za nadzor javnih financ ampak tudi po oceni ekonomskih strokovnjakov in gospodarstvenikov nezadosten. Podjetjem prinaša 40 milijonov evrov pomoči zaradi dviga cene energentov, kar je, kot ste gospodarstvo sami dejali, občutno premalo. Torej država bo krila 30 % povišanja cene energentov nad dvakratnikom dviga, prvo tranšo pomoči pa bodo podjetja v bistvu dobila do konca leta, drugo pa šele do sredine marca 2022 in 2023, kar je relativno pozno. Gospod državni sekretar, tukaj bi bilo potrebno pohiteti. Torej na podlagi vseh kazalcev vidimo, da kako so druge evropske države v obdobju od septembra 2021 do julija dva 2022 namenile in koliko so namenjene za pomoč gospodinjstvom in gospodarstvu za boj z visokimi cenami energentov. In tukaj Slovenija zaseda 5. mesto med državami, ki so gospodarstvu pomagale v bistvu najmanj. Torej evropske države s številnimi inštrumenti in ukrepi pomagajo podjetjem prebroditi obdobje hude gospodarske negotovosti, tudi z zagotavljanjem na primer večje likvidnosti, recimo primer Avstrija, podpora podjetjem pri zamudah pri plačilu davkov, spet Češka poseben garancijski program za pridobivanje kreditov, Nemčija davčne olajšave na davek od prihodkov, potem Italija 20 % davčna olajšava za vsa energetsko intenzivna podjetja, davčna olajšava v Italiji tudi za podjetja za nakup plina, elektrike v višini 25 %. S tem, da ja, tukaj Ministrstvo za infrastrukturo dobro vedo, kako je Italija specifičen primer, zlasti kar se tiče električne energije. Zaradi plina in odvisnosti, posledično zaradi plina, zaradi tega verjetno tudi ta drugi ukrep, ampak kljub vsemu torej, ker na ravni Evropske unije še ni sprejeto podaljšanje začasnega okvira, prav tako pa tudi Vlada Republike Slovenije glede gospodarstva ni podala še nobenih resnih zagotovil podjetjem, s kakšnimi ukrepi jim bo pomagala prebroditi energetsko krizo, torej imajo podjetja ogromno težav pri pripravi poslovnih načrtov za leto 2023. In to je ta namen sklica seje torej, da tudi v Državnem zboru se soočimo na eni strani z gospodarstvom in njihovimi potrebami, na drugi strani, gospod državni sekretar, z vašimi odgovori. Vse je zavoljo tega, da preprečimo krčenje proizvodnje. Kar se dogaja, že včerajšnja novica glede Sija je v bistvu zaskrbljujoča. In ne nazadnje tudi, da preprečimo morebitna zapiranja podjetij in nenazadnje tudi odpuščanja. Torej ukrepi Vlade za podporo gospodarstvu bi morali celostno nasloviti vse vrste podjetij, tako mala, srednja in velika in tudi vse sektorje gospodarstva. In cilj ukrepov seveda bi mogel biti jasen - blaženje negativnih učinkov izrednega povišanja cen energentov. Drži, s tem se ne sooča samo Slovenija, nismo mi del problema, ampak se strinjamo, da se tudi na ravni, da se pač na ravni Evropske komisije dobi odgovor na špekulantski trg, ki ta trenutek absolutno glede cene energentov, zlasti električne energije in plina ne deluje. In na to mora odgovoriti celotna Evropska unija in tukaj v bistvu lahko osebno hvalimo napore, da Evropska komisija da čimprejšnji odgovor na trg, ki pač ta trenutek je vse prej kot pa trg.

Predlagamo z današnjim sklicem tudi sklepe, ki jih imate v samem vabilu na sejo, ampak, gospe in gospodje, sam se strinjam z gospodarstvom, da je nujno potrebna uvedba kapice na energente tudi za gospodarske subjekte, podobno kot so bili to deležni gospodinjski odjemalci zemeljskega plina in elektrike. Lahko tukaj se pogovarjamo o začasnem ukrepu treh mesecev, ampak samo zato, da se ublaži posledice, ki lahko postanejo v roku, ne vem, dveh mesecev. Torej, do marca bo težko zdržati. Mnogi bodo uspeli, ampak evropsko gospodarstvo ne more vzdrževati takega pritiska, špekulantskega trga, da se cene električne energije povečajo za, na primer osemkratnik. To ne zmore nihče. Zlasti pa ne energetska intenzivna podjetja, kot je recimo v Sloveniji Talum, Sij, ostale železarne, papirnice, steklarne, ki imajo peči, ki delajo noč in dan in peči ne morejo zaustaviti kar tako vrat na nos.

Torej, tem podjetjem, ki recimo Talum, mislim, da je 7 % porabnik električne energije v Sloveniji, je v državni lasti. Na en način je treba pomagati. Na drugi strani imamo še ostala energetsko intenzivna podjetja, torej, je treba priskočiti enostavno na pomoč.

Tudi Gospodarska zbornica Slovenije je predlagala vsaj z leto 2023 uvede instrument omejitve cene za električno energijo in plin, torej za gospodarstvo po vzoru drugih evropskih držav. Tukaj, recimo, to so že naredile in Španija in na drugi strani Portugalska.

Na drugi strani pa za zaključek naj povem eno osebno mnenje. Glejte, gospodarstvo močno skrbijo nedavne, torej napovedi tudi vladne davčne reforme, in potem enega iz leta, enega izmed ministrov še po obveznih božičnicah. In kako gre to skupaj pri desetkratniku povišanja cen električne energije in ostalih energentov, še z določenim pritiskom in sovražno nastrojenostjo proti gospodarstvu enostavno to ne gre.

Torej, del Vlade ocenjuje gospodarstvo kot razrednega sovražnika in to zagotovo ta trenutek ni prav. Torej Vlada, sicer odpravlja usklajevanje dohodninskih razredov z inflacijo in tudi ustavlja predvidene dvige splošne dohodninske olajšave, kar dejansko pa, glejte, prinaša realno nižje plače za vse zaposlene v tej energetski krizi. Če kdaj, potem res ni čas, da se do danes to počne. Zaradi tega, ker če kdaj, potem bi danes ljudje potrebovali polne denarnice denarja, se pravi denarnice denarja, da lahko plačujejo na eni strani položnice za energenti, na drugi strani tudi, da lahko nemoteno živijo, da grejo v trgovino, da grejo na dopuste in tako naprej.

Naj bo tokrat drugače.

Jaz bi dal najprej besedo, spoštovana Vlada, gospodarstvu, da jim tudi vi, v Državnem zboru, prisluhnete. In potem na to odgovarjate.

Torej, najprej dajem besedo predstavnikom gospodarstva. In sicer, želi besedo predstavnik, predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije?

Izvolite! Pa če se predstavite.

Ja, ker je bilo uvodoma povedano, seveda drži, kar se situacije, krizne situacije v gospodarstvu tiče.

Obrtno-podjetniška zbornica sicer zastopa po večini male gospodarske subjekte, obrtnike. In nekako smo ugotavljali, da vsaj 80 % teh malih obrtnikov, podjetnikov bo z uredbo imelo pokrite to razliko med dosti višje ceno električne energije, kot je trenutno. No, to ena opomba je, namreč z Ministrstvom za gospodarstvo smo v neposredni in pogosti komunikaciji tudi v posebni delovni skupini in verjamem še, da so tukaj še rezerve za, bi rekel, te ukrepe, ki so pa nujnejše za velika podjetja.

No, pri uredbi je seveda ena opomba, ki jo ponavljamo, in verjamem, da tukaj bo korekcija, da bo prišlo do korekcije. Namreč, ugotovljeno je bilo, najprej postavljena meja 43 kW, ki je omejitev za pomoč vsem gospodinjstvom in malim odjemalcem, je bila po našem mnenju, ki je bila podkrepljena z analizo, ki smo jo izvedli med obrtniki in podjetniki, prenizka. Predlagali smo višjo mejo. Postavljena je bila kasneje na 86 kilovatov. Mi smo se seveda pohvalili to uredbo vse do nekaj dni nazaj, ko je tolmačenje Ministrstva za infrastrukturo bilo takšno, da, čisto konkretno vam povem, da ena električna omarica, ki ima 3 krat 63 amperov in je 43 kilovatov spada pod to uredbo. Dve takšni omarici tudi. Če pa ima nekdo omarico z večjimi varovalkami in ima 66 kilovatov porabe pa ne. Torej, to vsekakor nas zelo moti in je potrebno popravka. Kajti, omejitev je seveda v zakonu, ki določa mejo malega poslovnega odjemalca. Pač pa namen te uredbe ni, bi rekel, pomagati nekomu, ki ima 43 kilovatov, ampak večjemu številu malih podjetij in seveda gospodinjstvom, tako da tukaj smo na to opozorili.

Kar se pa seveda velikih podjetij tiče, ki so seveda največji zaposlovalci v Republiki Sloveniji, to je preostalih 100 tisoč, teh 200 tisoč registriranih gospodarskih subjektov delimo na majhne, ki jih je polovica približno, in ostale v velike pa seveda skupaj ugotavljamo, da zaenkrat še ni, bi rekel, ponujene prave rešitve. To povzroča negotovost. Podjetja morajo planirati svoje poslovanje vnaprej, sprejemati naročila in seveda ob teh pogojih, ki so trenutno na trgu cen s cenami električne energije, se točno to dogaja - ustavljanje proizvodnje, odpoved naročil in v prihodnosti seveda grozi odpuščanje. Pa seveda tudi likvidnost podjetij bo pod vprašajem.

Glede na predstavljeno tudi na današnjem sestanku, ki smo ga imeli prejle, pogrešamo informacije. Se pravi, menimo, da javnost je premalo informirana o trenutni situaciji. Vsi se moramo zavedati, da bodo, vsak posameznik pravzaprav, ne samo podjetja, da da pravzaprav moramo sami pri sebi nekako priti do nekih ukrepov omejevanja, varčevanja kakorkoli že. To bo pač nujno potrebno. Trenutno pa tudi mi sami v gospodarstvu smo ugotovili, da ta situacija, ki je kompleksna ni še pravzaprav dojeta in razumljena in zato pravzaprav ta negotovost, ki je ključna.

Kar se tiče ukrepov, ki so predlagani morebitne kapice ali pa druge sistemske rešitve, vsekakor razumemo, da posamezne države, tudi naše, najbrž z nekimi subvencijami, kapicami dolgoročno ne bo sposobna teh razlik pokrivati, zato apeliramo, da se vendarle vrnemo k izvoru nastanka te energetske krize in da se seveda, če je to še seveda možno, ta situacija tudi tam pri izvoru razreši. Kratkoročno da kapica, nujno potrebna in to ne v začetku leta, kajti 30 odstotkov podjetij že sedaj plačuje nekajkratnik cene iz 2021. To smo po anketah, ki smo jih izvedli med podjetji tudi ugotovili. Štiri, petkratnik že sedaj. Z januarjem se napoveduje tudi do petnajstkratnik cene iz 2021. Tako da že sedaj je potrebno poskrbeti za primeren ukrep, ki bo tem podjetjem tudi pomagal prebroditi to krizo. Čim prej pa najti sistemsko rešitev. Toliko za uvod. Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospod Far. Zdaj pa dajem besedo naprej. Izvolite, gospod Mesec.

Hvala lepa. Jure Knez, SVC. Primer ko ste ga prej navedli je še dosti blag, 120 tisoč evrov na 150 zaposlenih to je približno tako kakor imamo mi, pa bomo to preživeli. So podjetja, ki so bistveno bolj energetsko odvisna tudi v tem razredu srednjih podjetij, recimo, Akrapovič je včasih za elektriko plačeval 600 tisoč evrov, zdaj bo plačeval 7 milijonov, pa kdo ve kaj ga čaka v naslednjem letu. In te stvari so v določenih panogah res kritične. Danes smo imeli tudi sestanek gospodarstva. Nekako so resnično panoge tudi v turizmu, hoteli, ki tega ne bodo preživeli. Recimo, slišali smo primer, da smučišča ne bodo mogla zasneževati, ne bodo mogla ponujati teh storitev. In potem, če eno leto stojijo, je vprašanje, če bodo sploh še kdaj odprli svoja vrata. Tako da mislim, da lahko nastane nepopravljiva škoda. In kar podjetja zdaj resnično potrebujemo, je nek guideline, kaj storiti. Iz svoje lastne izkušnje lahko povem. Mi smo zdaj začeli eno investicijo v nove proizvodne prostore, 2 tisoč 600 kvadratov, ker so na drugi lokaciji. Smo dobili pogodbo za podpisati za 900 evrov na megavatno uro. In pol smo kar nehali, zaradi tega, ker zdaj plačujemo 150. Potem pa po vsemu, da bi se preselili pa da bi imeli več prostora, da bi plačevali toliko več, je to enostavno grozno in nesprejemljivo. Tako da tukaj dejansko potrebujemo v zelo kratkem času nek odgovor, kaj nas čaka v prihodnosti. Tako da mislim, da tudi, ne vem, mi ne razumemo zelo dobro teh razmerij na evropskem trgu energije, ampak se nam nekako dozdeva, da bi se dalo bolje gospodariti z energijo. Ker cena megavatne ure iz elektrarne, iz recimo iz nuklearke je še vedno tam okoli 30, 35 evrov in v bistvu te pogodbe, te terminske pogodbe na dolgi rok, ki prodajajo ceno po taki nizki ceni, pa potem na drugi strani, ne vem, zaradi suše kupujemo energijo po bistveno višji ceni, ne vem, jaz mislim, da je treba res na tem izvoru greha pogledati, če se da kaj narediti, če se da to pogodbo prekiniti, kakšni so pogoji, kdo je tu podpisan. To je taka zanimiva stvar, da je treba, ne vem, 15-krat dražje plačati tisto energijo, ki si jo enkrat obljubil, potem je pa suša prišla. Tako, da take stvari se mi zdi, da je, da so bistvene. In za naslednje leto pozdravljam tudi pobudo, da se v bistvu izračuna miks električne energije in da bodo gospodarske družbe vedele, pri čem so, da bomo vedeli, pri čem smo. Ker nekako smo se pogovarjali, tam okoli 200 na megavatno uro ali pa kakšen evro več je še tista stvar, ko bodo gospodarske družbe preživele, potem bodo začele pa zelo hitro odpade odpadati cele panoge. In pri 500, pri 1000 ali pa pri 500 jih bo že zelo veliko odpadlo, pri 1000 pa sploh to ni več eno tako vzdržno stanje. Tukaj se mi zdi, da bodo tisti, ki so na borzi, kupili to energijo po tako nizki ceni, ne vem, Nemci, Francozi, kdorkoli pač že, da so to tisti na drugi strani, ki nekako nimajo interesa, da bi na nivoju Evrope pač sploh sprejeli kapico. In tukaj se mi zdi, da mora biti Slovenija kar dosti agresivna, da si izbori neko pozicijo, da pač pridemo do tega, da ne bomo celega gospodarstva praktično s tem uničili. Tako da tukaj nekako bi res želel, da bi se v prihodnjih tednih recimo, da bi dobili to informacijo, kakšno ceno električne energije lahko pričakujemo v naslednjem letu, da dobimo nekako tudi tista vodila ali naj podpišemo pogodbe za 900 pa se bo potem to zreguliralo ali raje ne ne podpisujemo. Da pač enostavno vemo, pri čem smo. Toliko.

Hvala.

Najlepša hvala, gospod / nerazumljivo/. Še kdo s strani gospodarstva?

Gospod Lamperger, izvolite.

Najlepša hvala. (Dani Lamperger iz Obrtno podjetniške zbornice Slovenije.)

Zdaj bi mogoče zelo na kratko razdelil v dva dela. Najprej leto 2022. Že zdaj je bilo opozorjeno, je resnično izredno stanje. Imamo 30 % podjetij, ki nima zakupljene energije in so na t.i. mesečnih zakupih in tako dalje in jim je nujno potrebno pomagati. To čim prej zagotoviti ustrezna likvidnostna sredstva, ustrezne sheme, da bodo sploh to leto lahko preživeli. Kar se tiče konkretnega zakona, smo že nekajkrat pač poskušali predlagati, da se pač Slovenija tukaj postavi na neke robove možnega znotraj evropskih okvirjev in da enostavno poviša vrednost te subvencije iz 30 % vsaj na 50, če ne še več. In da tudi vstopni pogoji, se pravi dvakratnik, ki se je zdaj predvideval, da ga mora podjetje samo »sfinancirati«, gremo nižje, če je okvir možen in preko, kot je znan, znano, bi se morda preko tega okvira, preko katerega se bo zagotavljala ta finančna sredstva, to dalo, da se vsaj poizkusi ta dva pogoja ustaviti in to zakonodajo na ta način spraviti skozi. Kar se pa tiče 2023, pa smo se že vsi skupaj pogovarjali, verjetno tudi danes, najboljše za gospodarstvo bi bilo, da nobenih subvencij ne bi bilo potrebno, da se ne govori, da je gospodarstvo spet nekaj subvencionirano in pomagalo, ampak da se enostavno, če vidimo, da trg ne funkcionira in ta ne dela v tem trenutku, pač z nekimi regulatornimi posegi poseže, predvsem tukaj z vidika tega, da se pač na področju maloprodajnih cen, se pravi to, kar do podjetij pride, da se enostavno tukaj regulacija zagotovi, kapica, regulacija ali kakorkoli jo imenujemo, ker to je tudi edini način, da se bo preživelo, kot pa da se postavljajo najrazličnejše formule, kombinacije, izračuni in tako naprej.

Zdaj, podjetja, parkrat je že bilo rečeno, si lahko privoščijo, si lahko privoščijo ceno tam, ne vem, 200 evrov na megavatno uro in tako naprej, vse kar je pa več od tega, pa absolutno znižuje, ekstremno znižuje konkurenčnost našega podjetništva in tukaj moramo poseči z zelo jasnimi zadevami. Rad bi še poudaril, ne, niso samo energetsko intenzivna in takšna podjetja, v Sloveniji imamo gonilo razvoja v malem gospodarstvu, drobnem, tu so družinska podjetja, ki so tudi izvozniki, so v dobavnih verigah in tako naprej in njim nič ne koristijo razna čakanja na delo doma in tako naprej, ker, ko enkrat ta posel izgubijo, se bo ta posel preselil v druge države in ga ne bomo več imeli, tako da nujno potrebno je tudi za ta segment res pomisliti, ga ohraniti, intervenirati, za 2023, že zdaj napovedati, da enostavno, ne glede na to, kakšne pogodbe se zdaj sklepajo, ker marsikdo v paniki sklene tudi pogodbo s petsto evrov za megavatno uro, ker pač si želi zagotoviti dobavo, ve pa, da enostavno, če ne bo ta pogodba na nek način tudi prišla do regulacije te pogodbe, enostavno ne bo mogel preživeti v drugem letu, tako da, naš apel je, da se tukaj vsi skupaj, tako politika na slovenskem nivoju, evropskem nivoju in tako naprej, poenoti, enostavno poseže na trg, zagotovi regulirano ceno, tako da še ohranja konkurenčnost, ker na koncu bo celotno evropsko gospodarstvo napram širšemu v svetu enostavno klecnilo, tega si pa nihče ne želi.

Hvala.

Zagotovo, nihče si ne želi, da gospodarstvo klecne, da smo priče valu odpuščanj, potem, na bolj, ne letos te božičnice, kar omenja minister za delo, ampak tudi v naslednjih petih letih.

Tako da, sedaj pa gospod Frangež, dam besedo vam, Vladi, če sem prav razumel, najprej naredite vi uvod, potem državna sekretarka, gospa Sršen, sredina in potem vi zaključite, drži? (Da.)

Izvolite.

Gospod predsednik, najlepša hvala.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Naj najprej povem, da pozdravljamo pobudo za sklic te seje. Komisija za nadzor javnih financ ščiti pomembno vrednoto in to je zdravje javnih financ. Seveda pa je največja, največje tveganje za zdravje javnih financ situacija, ko bi se začela bistveno poslabševati gospodarska klima in možen in potencialen prehod v recesijo najprej seveda, kot ste sami pravilno ugotovili, to ni kriza, ki jo je zakuhalo ne slovensko gospodarstvo, ne slovenska država, je v veliki meri eksterne narave, jo pa je bilo mogoče predvideti.

Res je, da je evropski energetski trg in zakonitosti naše lastne proizvodnje električne energije slovenskemu gospodarstvu v bistvu zelo dolgem obdobju omogočal zelo dobre konkurenčne pogoje. Nizka cena energije je pravzaprav Sloveniji omogočala, da je gradila uspešen gospodarski in razvojni model, hkrati pa je pač potrebno ugotoviti, da so se na tem trgu stekle določene okoliščine, medsebojno v veliki meri neodvisne, pa tudi povezane, ki so v zadnjem obdobju začele seveda ogrožati to, čemur je ta skupen trg namenjen; zanesljiva oskrba in nizka cena. Naj pri tem omenim, da je bilo deset letno povprečje cen na ravni 55 evrov na megavatno uro.

Danes smo soočeni s povsem neko novo ekscesno situacijo in absolutno, Vlada soglaša z opozorilom, da je potrebno reagirati. In Vlada je z nizom ukrepov vse od svojega nastopa v začetku junija letošnjega leta že reagirala in zagotavljam vam, tako kot je povedal predsednik vlade na srečanju z gospodarstvom minuli ponedeljek, da vlada snuje in načrtuje še vrsto ukrepov, da ublaži posledice in da z odločno akcijo tudi odpravi vzroke sedanje krize. Naj pri tem povem, da praktično vsa ta stran mize prihaja iz tretjega sestanka gospodarske koordinacije, to je rednega mesečnega srečanja s predstavniki gospodarskih združenj in zbornic. Danes je bil na povabilo ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaža Hana, gostje gospodarske koordinacije tudi minister za infrastrukturo Bojan Kumer, ki je predstavnikom gospodarstva predstavil, kakšni so načrti Slovenije pred petkovim svetom energetskih ministrov, kjer bo gospod Kumer skupaj z državno sekretarko Tino Sršen predstavil pravzaprav to, kar Slovenija v tem hipu v evropskem merilu skuša narediti.

Naj se grem v mislih deset dni nazaj. To je bil petek, mislim, da 27. avgusta, ko smo dosegli historičen vrh cen. Hkrati pa naj povem, da je praktično v vprašanju nekaj deset ur Slovenija preko tistega vikenda zasnovala zelo odločno pozicijo in predsednik vlade je na političnem vrhu, le dva dni kasneje, tudi voditeljem opozicije in vodilnim ekonomskim strokovnjakom predstavil pogumno potezo in zahtevo, da Slovenija zgradi zavezništvo podobno mislečih držav, usmerjenih v odločno skupno intervencijo na evropski ravni. Mi smo sprejeli nekaj ukrepov, ki obetajo pomoč gospodarstvu. Te ukrepe smo začeli snovati pred začetkom poletja in jih dokončali v mesecu avgustu. Pri snovanju teh ukrepov ves čas bili tudi v stiku s predstavniki gospodarstva. Je pa treba ugotoviti, da v času, ko je bil zakon napisan, to je bila približno, recimo polovica avgusta, do konca avgusta se je situacija radikalno spremenila. In minister Matjaž Han je že napovedal, da v kolikor se bo izkazala potreba, bomo mi zelo hitro pripravili ustrezno novelo sprejetega zakona in seveda reagirali z možnostmi, ki nam jih je začasni okvir Evropske unije tudi zagotavljal. Kajti vsi mi, to sem trdno prepričan, delimo skupne cilje. Naš cilj mora biti, da ohranimo razvojno sposobnost gospodarstva, da ohranimo zaposlenost, in da ohranimo konkurenčnost. Pri tem pa je potrebno vnaprej vedeti, da ni nujno, da se bomo na tej poti izognili vsem žrtvam. Je pa zato pomembno, da ima vlada širši nabor ukrepov, ki bodo podjetjem, ki bodo v dani situaciji ugotovila, da je smiselno nekoliko zmanjšati ali celo ustaviti proizvodnjo, postregla z ukrepi. V času Covida je prejšnja vlada predstavila nekaj uspešnih orodij, recimo subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, čakanje na delo, zato da intervenira in podjetjem pomaga prebroditi čas najhujše krize, dokler se seveda cene ne stabilizirajo. Pri tem bi spomnil, da je potem, ko je dr. Robert Golob prejšnji ponedeljek tudi s pogovorom s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen na Bledu prejšnji ponedeljek dal nekaj pogumnih signalov in nekaj pogumnih signalov so dale tudi druge države, cena začela umirati in od tistega zgodovinskega vrha lahko danes ugotovimo, da je ta cena že prepolovljena. Upajmo, da bo z ukrepi, ki jih načrtuje Ministrstvo za infrastrukturo pred petkovim svetom in gradnjo zavezništva za nujno potreben skupni evropski odziv, seveda poslan nadaljnji tržni signal. Je pa gospod Vrtovec gotovo tako: krize je potrebno predvidevati. Nam se danes in gotovo tudi v prihodnjih letih iztekajo povezani učinki različnih razlogov. Evropska komisija je lani oktobra predstavila tool box možnih rešitev za soočanje z energetsko krizo. Tudi v Sloveniji so bili takrat ukrepi in rešitve sprejeti relativno pozno, ampak seveda ni naloga, da se mi sedaj obmetavamo kdo je pač odgovoren za neko situacijo. Gotovo pa je, da bi bilo mogoče predvideti, da seveda ob tem, da trgi željeno delujejo dobro, da pa pridejo tudi ekscesne situacije povezane z naravnimi pogoji povezani z visoko gospodarsko rastjo in visoko povečano potrebno po energiji na drugi strani tudi v Ukrajini in naravnimi pogoji, da se utegne zgoditi na trgih, da trgi kolapsirajo in takrat bi morali razmišljati o ustreznih varovalnih mehanizmih, ki bi preprečili ekscesni dvig cen, ki smo mu bili priča v zadnjem obdobju.

Jaz bi predlagal, da državna sekretarka Tina Sršen sedaj podrobneje predstavi načrte, ki jih ima Vlada pred Svetom evropskih energetskih ministrov. Še pred tem pa zelo alinejsko in zelo na kratko o povezanih in drugih ukrepih, ki jih je Vlada že sprejela. Vlada je praktično ob nastanku oblikovala delovno skupino za soočanje z draginjo. Z intervencijami na naftnem na področju naftnih derivatov je Vlada preprečila nesorazmeren dvig den. Zagotovila pomoč kmetom mislim, da skupaj 25 milijonov za subvencioniranje goriv in gnojil. Zagotovila je regulacijo gospodinjstvom in malim poslovnim uporabnikom do 86 kilovatov. Pri tem slišimo opozorila Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. V prejšnjem tednu ste poslanci soglasno sprejeli Zakon o pomoči v gospodarstvu pri čemer sprejemamo tudi očitek, da za enkrat sprejeta pomoč verjetno ni zadostna, če bi sedanje razmere vzdržale in nenazadnje z različnimi ukrepi zaščitila tudi gospodinjstvo. Gotovo pa je, da nas čaka dizajniranje ukrepov za nepredvidljive situacije v prihodnjih mesecih še naprej in Vlada RS je v skladu z napovedniki, ki jih dal dr. Robert Golob tudi v gospodarstvu na to pripravljajo.

Državna sekretarka Tina Seršen.

Hvala, sekretar. Bom nadaljevala, kjer je državni sekretar Frangež ostal in se osredotočila predvsem na naše ukrepe, kar se tiče stabilizacije energetskih trgov.

Vsi verjetno se tukaj strinjamo, da trenutne visoke cene na veleprodajnih terminskih trgih zagotovo ne odražajo dejanske cene proizvodnje. Strinjamo se, da je to, kar se je dogajalo zadnjih 10 dneh sedaj že skoraj 2 tednih postala resna grožnja za obstoj številnih udeležencev na trgu tako elektroenergetskega sektorja kot tudi samega gospodarskega sektorja in tukaj se Vlada zelo dobro zaveda, da ob integriranem elektroenergetskem in plinskem trgu EU ne moremo delovati kot osamljen otok. Mi nismo izoliran otok in kakršnekoli rešitve, ki jih bomo iskali jih moramo iskati v dialogu in v soglasju z drugimi državami članicami. To je neizogibno. Zakaj ne moremo uvesti na nacionalni ravni kapice za vse gospodarske subjekte? Ker je enostavno trenutno to z evropsko zakonodajo strogo prepovedano. Če bi to naredili bi trčili ne samo v kršitev evropske energetske zakonodaje zelo verjetno bi trčili tudi v kršitev zakonodaje, ki ureja področje do dovoljenih ali nedovoljenih državnih pomoči hkrati bi pa na določenih segmentih lahko tudi ogrozili stabilnost dobav tako na področju elektrike kot na področju plina. Kakršnokoli rešitev, ki jo bomo iskali mora biti enotna in usklajena z drugimi državami članicami. Tukaj smo kot Vlada takoj po dogajanju v petek, ki ga je kolega že omenil in vse, kar je kolega omenil naj dodam k temu še druge aktivnosti. Evropskim državam in Evropski komisiji smo predlagali paleto ukrepov, ki bi preprečila ekstremna nihanja na borzah in posodobitev pravil trgovanja, ki bodo odsevala pravila, ki danes obstajajo na finančnih trgih jih pa trenutno še ni na energetskih trgih. Govorimo o samodejnih zaščitnih sistemih, kjer bi nekako naslovili to visoko volatilnost in zaščitili naša podjetja, ki sodelujejo na teh borzah. Drugo, kar smo predlagali, da se zagotovi likvidnostna podpora vsem udeležencem na evropskem trgu, ki je primerljiva, zato da manjše države niso bolj izpostavljene kot pa nekatere večje države. Takoj smo zahtevali oziroma zahtevali smo takojšnje izvajanje priporočil, ki jih je ACER v svojem poročilu že aprila, konec aprila letošnjega leta predložil vsem državam članicam in Evropski komisiji, kar bo vodilo po našem mnenju tudi do optimizacije delovanja trgov na debelo. In pozvali smo h koordiniranemu zmanjševanju rabe električne energije po vzoru dogovora, ki smo ga dosegli konec julija v EU na področju zemeljskega plina. S tega vidika računamo, da bo v petek zasedanje evropskih energetskih ministrov dalo jasne smernice in jasne usmeritve Evropski komisiji, kako naj naslavlja trenutno izjemno volatilno delovanje evropskih energetskih borz. Se je pa treba zavedati – in tu bi res poudarila, brez enotnega dogovora na EU ravni smo lahko v bistveno slabšem položaju, če bomo sprejemali odločitve, ki se bodo dotikale samo našega gospodarstva oziroma našega elektroenergetskega sektorja.

Morda bi tudi opozorila na naša pričakovanja, da bo Evropska komisija takoj že naslednji teden prišla s predlogi, ki bodo upoštevali usmeritve evropskih energetskih ministrov, da bomo do konca septembra imeli neke rešitve že sprejete na ravni EU, in to bo vodilo še v nadaljnjo stabilizacijo trgov, vsaj do konca leta, ker se vsi zavedamo verjetno, da je ključen problem predvsem leto 2023 in ne letošnje leto. Tu bi vseeno poudarila, da po naših podatkih trenutno situacija, po kateri poslujejo podjetja, morda še ni tako kritična. Cene za julij in avgust za negospodinjski odjem so na zemeljskem plinu 60 evrov na megavatno uro, kar pomeni podražitev le 5 % glede na prejšnje četrtletje, na področju elektrike 160 evrov na megavatno uro za negospodinjski odjem, kar pomeni 8 % povečanje glede na drugo četrtletje letošnjega leta. Tako zaenkrat razumemo, da situacija ni tako kritična, da si ne bi mogli kupiti še enega tedna časa in uskladiti ukrepe z drugimi državami članicami, da bomo zaščitili to, kar je nam vsem verjetno v interesu, torej, da ohranimo konkurenčnost našega gospodarstva, da ohranimo poslovanje elektroenergetskega sektorja v Republiki Sloveniji, ki je močan in zdrav, in da tudi najdemo neko ravnotežje med vsem, kar nas čaka naslednje leto.

Tu bi se ustavila, pa morda odgovarjamo potem na vprašanja, če bo treba. Hvala.

Gospod Frangež, izvolite.