Spoštovani!

Začenjam 4. nujno sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi Poslovnika Državnega zbora. Lepo pozdravljam vse prisotne! Lep pozdrav državnemu sekretarju Ministrstva za obrambo dr. Damirju Črnčecu, lep pozdrav načelniku Generalštaba, generalmajorju Robertu Glavašu! Lepo pozdravljam tudi gospo Branko Krištof z Ministrstva za finance in gospoda Boštjana Šefica z Urada predsednika republike.

Obveščam vas, da nihče ni javil, da je zadržan. Kot nadomestni član pa na seji sodeluje gospod Franc Props namesto poslanca Gibanja Svoboda Teodorja Uraniča. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red z eno točko, in sicer: Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022. Ker nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022.

Predlog rebalansa je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Celotno gradivo je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in gradivo ste tudi dobili vsi, če se ne motim. Uvodoma bi opozoril, da smo zainteresirano delovno telo in se lahko vložijo amandmaji samo k tistim delom predloga proračuna, ki zadevajo naše področje, se pravi, področje obrambe, pri čemer se lahko predlog za spremembo izdatkov na tem področju uravnoteži s spremembo izdatkov na drugem področju, pri čemer vloženi amandmaji ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije in tudi ne v breme dodatnega zadolževanja.

Delo bomo opravili tako, da bomo najprej zaprosili predstavnike Ministrstva za obrambo in Ministrstva za finance, da nam predstavijo politiko na obrambnem področju, ki se odraža v predlogu rebalansa proračuna za leto 2022. Drugi del pa bomo namenili vprašanjem za predstavnike ministrstev ter za vprašanja in razpravo o predlogu rebalansa.

Ali želi najprej besedo gospa Krištof z Ministrstva za finance? (Da.) Prosim.

Dober dan in hvala za besedo!

S strani Ministrstva za finance bom kratko izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela Predloga rebalansa za leto 2022.

Med izvajanjem proračuna Republike Slovenije za leto 2022 je bilo ugotovljeno, da so posamezni ukrepi, vezani na izvajanje nalog in zmanjševanje vpliva covid-19 finančno podcenjeni oziroma so nastali po sprejetju proračuna Republike Slovenije za leto 2021. Hkrati je prišlo še do dodatne spremembe gospodarskega položaja, predvsem z motnjami v dobavnih verigah, rastjo cen prehranskih izdelkov, materialov in surovin ter nadpovprečno stopnjo inflacije. Vse navedeno je v veliki meri vplivalo na proračun države, zato je Vlada Republike Slovenije dne 25. 8. 2022 sprejela sklep, da je proračun za leto 2022 neuravnotežen. Predlog rebalansa proračuna za leto 2022 tako predstavlja prilagoditve aktualnim gospodarskim in geopolitičnim razmeram ter dejanskim potrebam. Posebej je treba poudariti, da je predlog rebalansa pripravljen v še vedno negotovih razmerah, povezanih z razvojem epidemije covid-19 ter poglabljanjem energetske krize. Rebalans proračuna vključuje ukrepe predvsem za zagotavljanje preskrbe z energenti in blaženjem posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo, ki jih je vlada že sprejela in hkrati načrtuje nove. Poleg navedenega so bili pri načrtovanju rebalansa proračuna za leto 2022 upoštevana tudi makroekonomska izhodišča UMER, ter za EU sredstva ocene realizacije odhodkov posameznih resorjev do konca leta 2022. EU sredstva je bilo potrebno zaradi slabšega črpanja v uvodnih letih oziroma zamud pri črpanju, predvsem zaradi vpliva epidemije covid-19 prilagoditi. Prihodki rebalansa proračuna za leto 2022 so načrtovani v višini 12,54 milijard evrov, kar pomeni, da so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2022 višji za 9,34 %. Odhodki rebalansa pa so načrtovani v skupni višini 14,58 milijard evrov in so v primerjavi z odhodki v sprejetem proračunu višji za 4,6 %. V bilanci prihodkov in odhodkov se tako načrtuje primanjkljaj v višini dveh milijard evrov. Na koncu poudarim, da bodo na seji matičnega Odbora za finance posebej predstavljene okoliščine in izhodišča načrtovanja rebalansa, medtem ko so programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov prikazane v finančnih načrtih posameznih resorjev.

Hvala.

Najlepša hvala, gospa Krištof.

Besedo bi dal zdaj predstavnikom Ministrstva za obrambo, dr. Damir Črnčec.

Prosim.

Hvala, spoštovani predsednik, dr. Premk.

Spoštovani članice in člani Odbora za obrambo!

Dovolite, da v tem uvodnem delu malo še na širše pojasnim kakšne imamo načrte z rebalansom Ministrstva za obrambo za leto 2022. Predlog rebalansa sledi usmeritvam in ciljem glede postopnega dviga obrambnih izdatkov, v skladu z veljavnimi planskimi dokumenti, z namenom seveda zagotavljanja, izvrševanja sprejetih mednarodnih zavez, ter izboljšanja obrambne sposobnosti Slovenije, ki se seveda sooča tudi sama s tem nepredvidljivim varnostnim okoljem. S predlaganim rebalansom se sledi tako cilju, da se izboljša stanje obrambne pripravljenosti Slovenske vojske, kakor tudi sistema zaščite in reševanja. Ko je bil rebalans pripravljen je izhajal na spomladanski napovedi gospodarske rasti v Republiki Sloveniji. S spremembo le te, z jesensko napovedjo je tudi ta delež obrambnih izdatkov na Ministrstvu za obrambo skozi ta rebalans proračuna spremenil. Torej startna osnova je bila, da so obrambni izdatki 1,31, vmes s spremembo gospodarske napovedi je ta številka 1,27 % BDP. Tudi ta odstotek zagotavlja tisto ključno usmeritev, politično usmeritev rebalansa proračuna, da seveda vlada v času zelo kompleksne varnostne situacije v soseščini Evropske unije, Zveze NATO, ki seveda tudi vpliva na Slovenijo, ne zmanjšuje obrambnih izdatkov, temveč prav nasprotno ohranja smer dvigovanja le teh. v neto številkah ta znesek je za letos finančni načrt ministrstva, je 800,1 milijon. Seveda v ministrstvu kot vemo finančni načrt vsebuje tudi postavko na sistemu zaščite in reševanja. Sistem zaščite in reševanja pa, torej finance, ki se namenjajo temu sistemu ne štejejo v obrambne izdatke, kot takšne. Tako so predlog obrambnih izdatkov potem predlogu rebalansa, ki ga imamo tukaj pred nami je torej 735,8 milijonov in kot sem dejal, po jesenski napovedi je to 1,27 % BDP. V kolikor bi ostali na isti številki kot jo imamo danes predvidenih, bi to znašalo 1,21 %, torej govorimo povečanju obrambnih izdatkov na obrambnem področju za 0,06 %. V številkah pa pomeni to naslednje. 39,4 milijona dodatno za investicije in tekoče delovanje Slovenske vojske, v sistemu uprave za zaščito in reševanje dodatnih pet milijonov in seveda v upravi za vojaško dediščino 3,2 milijona. V rebalansu, predloga rebalansa je tako namenjeno sami Slovenski vojski 629,8 milijonov oziroma skoraj 75 % finančnega načrta ministrstva, ki je tako, torej za 40 milijonov višji kot je v veljavnem proračunu oziroma finančnem načrtu. Upravi za zaščito in reševanje namenjamo dodatnih 1,5 milijona, inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 0,4 milijone, obrambnemu inšpektoratu 21 tisoč znižanja glede na veljavni načrt, upravnem delu ministrstva 5,7 dodatnih milijonov in Upravi za vojaško dediščino 3,2 milijona, kot sem že povedal.

Po virih, če razdelim še to kako imamo postavljene zadeve, namenjamo za znotraj integralnih 808 milijonov evrov za stroške dela 336 milijonov ali 40 % predlaganega proračuna. Za tekoče odhodke vključno s tekočimi transferji 31,2 %. Z investicijami 24 % in z raziskavami in razvojem 2,4 milijone evrov. Torej to razmerje znotraj proračuna je v bistvu kar kvalitetno, moram reči temu tako, sploh pa, če pogledamo z vidika zgodovinske perspektive. Namenskih sredstev načrtujemo 19,6 milijonov. To so sredstva od prodaje nepremičnin in premičnin, požarnega sklada ter sredstva lastne dejavnosti. In evropskih sredstev s slovensko soudeležbo je 12,6 milijonov, to so iz kohezijskega sklada, centraliziranih in drugih programov Evropske unije.

Dovolite, da izpostavim še ključne projekte na področju investicij v letu 2022. Čez poletje, seveda smo se na Ministrstvu za obrambo ukvarjali tako s požari na Krasu, prevozom vode in drugimi težavami in tudi s kibernetskimi napadi, o katerih smo lahko brali, seveda smo pa tudi bili pred zelo zahtevno nalogo, da smo pregledovali kje smo s ključnimi projekti na obrambnem področju, kajti tisti, ki so bili načrtovani, v kolikor se stvari seveda ne bi malo, bi rekel, dodelale, bi nam grozilo, da določeni projekti ne bi bili realizirani, kar seveda ne bodo, sredstva ki so bila namenjena v ta namen, pa seveda neporabljena. Tako, da smo s tem pregledom in tem kar smo pripravili v tem rebalansu, in tako kot je kolegica iz finance rekla, seveda so še pred nami nepredvidljivi meseci, zadevo pripravili na način, da lahko pričakujemo, da bomo s predvsem notranjim prerazporejanjem po projektih na Ministrstvu za obrambo uspeli, da tako rečemo, kvalitetno uporabiti nam namenjena sredstva, torej ne uporabljati denar kar tako ali za stvari, ki so, bi rekel, izven konteksta, ampak v skladu z veljavnimi načrti in projekti. In tukaj seveda so, če grem po vrsti, taktično transportno letalo, lahka kolesna oklepna vozila, posodobitev infrastrukture vadišč, torej Postojne, Apače, Mlake, Crngrob. Tukaj naj povem, da seveda ob tem, ko se delajo posodobitve in nadgradnje tudi energetskih, torej objektov v vojašnicah, se ob tem dela celovita sanacija le-teh, tudi s poudarkom na energetski obnovi objektov in tudi temu cilju bomo zasledovali v prihodnje. Seveda, dodatno so se kupovale ali pa torej izvajali projekti v okviru nabav raketnih sistemov Spajk, komunikacijskih sistemov, itn.

V sistemu zaščite in reševanja smo dodatni denar namenili na podlagi sprejetih obveznosti iz preteklosti, predvsem s področja izplačila dodatkov dijakom in študentom, kar je sedaj v teku. Težave so, da so bile v preteklosti ker niso bili zbrani podatki in stvar ni bila realizirana, zato smo tudi čez poletje te stvari, bomo rekli, dajali v višje obrate zato, da se seveda realizira tudi v letošnjem letu. Ključni projekti znotraj URSZR so pa predvsem nadaljevanje tega iz preteklosti, torej tistih iz preteklosti. V samem rebalansu letos pa ne bo seveda še zaznati tega, da zelo intenzivno delamo na temu, da bi Slovenija tudi preko sistema zaščite in reševanja s kombinacijo evropskih sredstev kupila za začetek dva oziroma štiri letala tako imenovane zračne traktorje, ki so namenska letala za gašenje.

Posebna zgodba, razvoj in raziskave. Nedavno je bila tudi podpisana pogodba na Ministrstvu za obrambo s podjetjem Team take Defence, kjer se seveda skuša in se bo vlagalo v bodoče še več na področju raziskovalno razvojnih projektov z brezpilotnimi letali v tem konkretnem primeru in tudi za obrambo pred rojem dronov, po domače povedanih. Torej, projekti skozi katere bomo vključevali slovenske raziskovalne potenciale iz zasebnega sektorja, iz akademske srenje. Tukaj bomo seveda pripravili resno prenovo načina kako to izvajamo in tudi v proračunih, o katerih se bo debatiralo v prihodnje za 23 in 24. Bo razvidno, da temu namenjamo izdatna in dodatna sredstva.

Če sklenem. Torej, pri pripravi Predloga rebalansa za 22 smo Ministrstvu za obrambo sledili cilju, da zagotovimo sredstva za plačilo že prevzetih obveznosti v Republiki Sloveniji in v mednarodnem okolju ter zagotovimo sredstva, ki se bodo odrazila k ali v izboljšanju pripravljenosti enot Slovenske vojske in modernizaciji obrambnega sistema ter krepitvi sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Hvala.

Hvala lepa, državni sekretar, dr. Črnčec.

Želi morda besedo načelnik Generalštaba, general major? (Ne.) Želi morda besedo gospod Šefic iz Urada predsednika? (Da.)

Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Spoštovani članice in člani odbora!

Dovolite mi čisto na kratko samo dve, bom rekel, ugotovitvi.

Sedaj na podlagi vseh gradiv, ki so nam bila na razpolago v zvezi z rebalansom proračuna in tem, kar je povedal tudi državni sekretar lahko nekako ugotovimo, da so ta dodatna sredstva, ki bodo namenjena Ministrstvu za obrambo in predvsem Slovenski vojski, da seveda gredo v smeri odprave nekaterih, bom rekel, ali pa zagotavljajo dodatno dinamiko pri odpravi nekaterih pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene tudi z poročilom, ki ga je dobil predsednik republike oziroma vrhovni poveljnik obrambnih sil. Da je s tem zagotovljena tudi nadaljnja ustrezna dinamika, kar se tiče razvoja Slovenske vojske glede na načrte za letošnje leto seveda. Jaz upam, da bo ta dinamika ostala tudi v prihodnjih letih, saj bom rekel, so načrti in dolgoročni, srednjeročni načrti, ki jih je sprejel tudi ta Državni zbor seveda zelo ambiciozni.

Drugo. Mislim, da je dobro to, da se ohranja vendarle dinamika, kar se tiče obrambnih izdatkov tudi za letošnje leto. Seveda pa bosta sprememba proračuna za leto 23 in pa proračun za leto 24 tista, ki bosta po mojem mnenju seveda pomenila pomemben korak, kar se tiče razvoja in modernizacije Slovenske vojske in zato seveda bomo takrat zelo podrobno pogledali in tudi predsednik republike kot vrhovni poveljnik obrambnih sil se posebej opredelil do tudi dveh proračunov.

Toliko za uvod. Hvala.

Hvala lepa, gospod Šefic.

Tako da, sedaj odpiram razpravo pa tudi predlagam… Prosim? Odpiram razpravo. Morebitne predloge amandmajev bi potem oblikovali po razpravi. Tako da, nekaj je že prijavljenih za razpravo. Se še kdo prijavlja? Ne.

Gospod Kordiš, prosim.

Predsedujoči, hvala za besedo in hvala vsem vabljenim za podana stališča in predstavitve.

Bilo je na eni izmed poletnih sej Državnega zbora, ko sem prvič izpostavil, da nova koalicija v roke ni dobila države, ampak da smo v roke dobili pogorišče. To je še posebej pomembno za proračunske številke, rebalans ali sprejemanje kakršnihkoli novih proračunov, ki krojijo, kam nekako bodo politike v tej državi šle. In rebalans proračuna, ki ga sprejemamo, v resnici ni motiviran s kakšnim drastičnim obratom v eno ali drugo smer, ampak preprostemu preživetju države. Se pravi, da poskušamo kolikor se le da sanirati to pogorišče, ki nam ga je prejšnja oblast zapustila. Dejansko izvajanje alternativnih politik in perspektive za našo državo in državljanke in državljane pa se bo lahko odrazilo šele v proračunu za naslednje leto oziroma po navadi se sprejemata skupaj proračuna za dve leti, torej v letih za 2023 in 2024. Na ta način moramo torej brati ta rebalans proračuna, kot nek obliž na rano in ne kot bistveni prelom s tem, kaj se je pred tem dogajalo, kvečjemu s prvim poskusom finančne sanacije tega, kar smo v roke dobili.

Specifično za področje obrambe takoj na začetku že ugotovimo, da se proračun Ministrstva za obrambo zvišuje za 6 %, kar je manj, kot sicer znaša povečanje obsega proračuna v primerjavi s povprečkom. Ta povpreček je 4,6 %. S tem seveda ni prav čisto nič narobe, če denar usmerjamo v prave stvari. In o tej pravih stvareh se lahko začnemo pogovarjati najprej s temu, da izpostavimo odločitev iz prejšnjega tedna, da se v sled revizije tega nakupa oklepnike bokser 8 x 8, proti katerim se v Levici borimo že ohoho dolgo časa, da je bil ta posel odpovedan. Skupni obseg tega posla na koncu v resnici še danes ne vemo, kolikor bi sploh prišel. Pogovarjamo se o številkah 400 milijonov evrov. Zelo verjetno bi na koncu koštali okrog pol milijarde evrov. Se pravi, to prvo, veliko dejanje, storjeno na obrambnem področju in veliko dejanje sanacije škode prejšnje oblasti, je tako, da ga lahko velika večina državljank in državljanov tudi z nami v Levici toplo pozdravi. Kar smo dosegli je, da samo državi in ljudem prihranili teh nekaj 100 milijonov evrov, ki so posledično prosti, da se jih investira v potrebe ljudi tam, kjer so ljudje dejansko ogroženi, kar oklepniki za potrebe Nato pakta in delovanje izven meja Republike Slovenije, niti ne za obrambi domovine, zagotovo niso. Ljudje v tej državi potrebujejo sredstva za to, da se modernizira zdravstvo, za to, da se poskrbi za sistemsko /nerazumljivo/ starejših, da se zgradi javna neprofitna stanovanja in še in še je dejansko deficitarnih podhranjenih področij.

No, kupovanje bodočega starega železa po diktatu Nato pakta to zagotovo ni, in na tej točki čestitam predstavnikom izvršne veje oblasti na današnji seji, ker so se odločili, da bodo tukaj potegnili črto in ne bodo dovolili, da posledice prejšnje Vlade bremenijo naslednje generacije v že izpostavljenem obsegu 400, mogoče celo več, milijonov evrov.

Podoben dosežek smo beležili leta 2018. Primerno je bil tudi takrat v postopek vpleten zdajšnji minister za obrambo Marjan Šarec, ko se je prvo dejanje takratnega poskusa nakupov oklepnikov v obsegu 350 milijonov evrov zgodilo ravno v tem prostoru na podobni seji, dve uri, preden smo imeli na mizi glasovanje o predsedniku Vlade, mandatarju takratnemu Marjanu Šarcu. Tako da, nam lahko rečem, da mi je z zdravo pametjo že dvakrat uspelo obraniti nekaj 100 milijonov evrov pred tem, da bi si jih prigrabili tuji vojaško industrijski kompleksi. In jaz sem silno ponosen na vse nas zaradi tega dosežka.

V zvezi z rebalansom proračuna imam kar nekaj vprašanj, kjer ne vem čisto točno, zakaj se določeni evri režejo ali zakaj se določeni evri dodajajo. Pa bom šel kar po konkretnih postavkah, ki me pri tem zanimajo. Seveda pa zanimive stvari niso toliko zgoščene v stolpce ob proračunu, kot jih gledamo, ampak so zgoščene v razvojne programe.

Razvojni programi so projekti, razpotegnjeni čez več let in čez več proračunov in tam se najboljše odražajo politične prioritete. Še posebej pa me bo pri sledečih vprašanjih zanimalo, gre za neke nove izdatke ali pa nove ideje in koliko gre v resnici za pokrivanje minusov za nazaj oziroma za to, da se sanira politiko predhodne vlade, ki je bila politika izvršenih dejstev oziroma, kot se je izrekel gospod Črnčec, že prevzetih obveznosti, ki jih je treba tako ali drugače zavezati, preden jih lahko sploh odpoveš.

Začel bi pri vprašanju postavke streliva za Slovensko vojsko. Tukaj se z rebalansom sredstva povečujejo iz 15 milijonov evrov na malo več kot 25 milijonov evrov. Zakaj? Je to že nekaj, kar se je postreljalo? Je to nekaj, kar se želi na novo postreljati? Si pa lahko mislite, kaj se v splošnem dvigovanju sredstev za municijo v času, ko imajo ljudje probleme z draginjo, ko imamo na mizi oziroma ko se nam dogaja naslednji val koronavirusa, kaj si, kaj si o tem mislim.

Naslednje vprašanje. Postavka nadgradnja helikopterjev Bell 412, za tiste, ki slučajno ne veste, to so helikopterji, ki so »war horse«(?) Slovenske vojske in so v zelo velikem obsegu tudi na delu pri kakršnihkoli situacijah zaščite in reševanja. To so tisti helikopterji, ki jih boste sredi poletne plezalske sezone videli preletavati slovensko nebo v najbolj pogostih slučajih zaradi tega, ker vozijo ponesrečene planince v Univerzitetni klinični center in seveda kot taki njihova nadgradnja uživa zelo veliko simpatij in podpore pri nas v Levici, pa vendar se ta postavka zmanjšuje iz 7 milijonov evrov na borih 370 tisoč evrov, in tudi tu me zanima zakaj je do tega prišlo? Domnevam, da je bilo že kaj izvedeno, da so se kje drugje nekako drugače našla, našla sredstva in ne, da je prišlo do kakršnegakoli zastoja te nadgradi, ker to bi bila pa res velika škoda. dotrajani helikopterji, neprestano jih je toliko in toliko na servisu, hkrati pa je to tisti kos vojaškega »hardware-a«, ki je z naskokom najbolj uporaben za servisiranje potreb državljank in državljanov v domovini.

Iz podobnih razlogov me zanima tudi, kaj je s postavko oprema posadk in helikopterjev Slovenske vojske, ki se zmanjšuje za 400 tisoč evrov in v letu 2022 znaša samo še 22 tisoč evrov. Tudi tu si lahko predstavljate, da imamo v Levici simpatije. Večkrat smo že na tem odboru v preteklih letih izpostavljali težave s katerimi se soočajo piloti teh helikopterjev. Vemo, da smo kadrovsko podhranjeni, kadrovsko podhranjeni, skratka, zanima me kaj se dogaja s to postavko?

Naslednja postavka, je nova, to je ureditev hangarjev za vozila GTV(?) oziroma to so ti razvpiti Oshkosh-i v višini 5 milijonov evrov. Tukaj lahko samo ugotovim, dobro, prejšnja Vlada jih je šla kupovat na vrat na nos, nekje jih je treba parkirati, če bomo zanje zdaj postavili hangar, kot eno izmed, enega izmed preteklih dolgov, ki ga moramo plačati, razumem zakaj se ta sredstva z rebalansom namenja, čeprav je bila sama nabava teh oklepnikov 4x4 ravno tako netransparentna, neracionalna in narejena po kroju Nato pakta, kot je bil to, kot je bila to ideja, da kupujemo oklepnike 8x8 Boxer.

Naprej, Poček. Vemo, da je na osrednjem vadbišču Slovenske vojske kar veliko problemov povezanih z umeščenostjo tega vadbišča v ideje Postojnčanov, ki bi zelo radi videli, da njihov vodni vir ni ogrožen. Streljanje tam gor na Počku pa ogroža vodno zajetje za 20 tisoč ljudi. Problem imajo včasih z nočnim vajami, nočnim streljanjem in tako naprej. Skratka, lokalna skupnost zelo vehementno in odločno nasprotuje obstoju vadišča Poček, kot ga imamo pri Postojni. Pa vendar se ta postavka zvišuje iz 1,3 milijone evrov na 6,8 milijonov evrov. Zanima me, zakaj? Ali so to kakšni stroški, ki so v preteklosti naredili mogoče s preprečevanjem ali pa vsaj poskusom preprečevanja odtekanja strupenih snovi iz streljanja v vodno zajetje ali karkoli podobnega oziroma se kakšna manjša investicija tu noter skriva? Skratka, od kod ta razlika med 1,3 milijone in 6,8 milijonov evrov.

Potem pridem pa, prehajam pa naprej, na verjetno najbolj zanimivo spremembo postavke v tem proračunu za Ministrstvo za obrambo, to je bojno kolesno vozilo 8x8, torej ti bokserji, ki smo jih odpovedali v letu 2022, se vseeno povečuje ta postavka iz 15 milijonov evrov na 25 milijonov evrov in me zanima zakaj? Prejšnji teden v četrtek smo z vrhom koalicije kronali odpoved tega nepotrebnega in stroškovno zahtevnega posla, pa vendar gre v tem proračunu za povečanje za 10 milijonov evrov, torej iz 15 na 25 milijonov evrov. In nekako ne znam zložiti skupaj teh dveh teh dveh postavk, na eni strani v osnovi »skenslamo« nabavo, na drugi strani pa vendarle dograjujemo ta program z nadaljnjimi 10 milijoni evrov. Seveda mi je jasno, da za teh deset milijonov evrov nobenega oklepnika ne bomo ne bomo kupili. Me pa vseeno zanima zakaj torej ta prerazporeditev sredstev.

Naprej lahka kolesna oklepna vozila 4x4 Oshkosh. To so ti Oshkosh, ki sem jih že govoril. Za tiste, ki ne veste, ta posel nabave štirikolesnikov Oshkosh se tudi vleče že čez več mandatov, vleče se še čez več vlad. In kot je bilo to pri nakupu oklepnikov 8x8 Boxer je šlo tudi pri nakupu oklepnikov 4x4 Oshkosh narobe praktično vse. Tudi tu je cena zrasla praktično čez noč. O teh nabavah na začetku ni vedel nihče ničesar. Ta prva številka o kateri smo se sploh začeli pogovarjati in ta prva številka, ki jo je dobila na voljo slovenska javnost je bila 15 milijonov evrov. Zdaj imamo pa nacionalni razvojni program Oshkosh 4x4 za 124 milijonov evrov. In seveda si lahko predstavljate, da strižem z ušesi ko gledam take postavke v proračunu, še posebej ker je vmes do dobave oziroma izvedbe tega začetnega posla nabave oklepnikov Oshkosh 4x4 dejansko že prišlo, ampak prišlo je na tak način da smo sem dobili razvita razbita vozila, ki niso šla niti čez tehničnega. Potem je pa takratni minister Tonin kljub vsemu pohitel, naročil še eno tranšo teh vozil kljub hudemu ogorčenju javnosti, zato me zanima zakaj se ta postavka zvišuje iz 20 na 45 milijonov evrov. Skupna vrednost razvojnega programa v katerega naj bi umestili celoten posel teh Oshkosh se sicer ne spreminja, raztegnjena je čez nekaj let, kot sem že prej izpostavil, da velja za razvojne programe. Ne vidim pa nobenega razloga zakaj bi dodatna sredstva premikali semkaj še v letošnjem letu. Že zdaj po podatkih, ki so prišli zraven s proračunom je ta postavka v 43 % realizirana. Se pravi, od tistih 15 milijonov evrov, o katerih je govoril še takrat minister Karl Erjavec, smo prišli do zdajšnjih 46 milijonov evrov oziroma skupaj z letošnjim letom 78 milijonov evrov. Ali je to denar, ki gre za dodatna naročila? Je to denar, ki gre za dodatna, dodatna vozila? Ali so to neke zapadle prevzete obveznosti, ki se jim ni dalo izogniti? Ali kaj točno se s temi 25 milijoni evri dogaja? Za začetek je bilo naročenih zgolj 38 vozil Oshkosh, šele potem naknadno je prišlo do naročila pod taktirko ministra Tonina, pa še to v resnici v Državni zbor nikoli ni prišlo podkrepljeno s kakšnim silnim dodatnim dokumentom, ki bi opredeljeval specifike tega posla. Uradno kar v parlamentu in v javnosti vemo je za teh 38 Oshkoshov in to je to. Morda še ena informacija za tiste, ki ne veste, ta vozila Oshkosh, ki so se kupovala so se kupovala takrat ko so bila še v testni fazi. Se pravi, dejansko se je šlo v ta nakup vozil, ki niso bila še v tehnični uporabi, niso bile še dokončno v bojni uporabi, niso bila še dokončno preizkušena in tudi medtem ko je postopek nakupa teh Oshkosh v Sloveniji potekal so v Pentagonu izdajali negativna mnenja glede na rezultate testiranja tega oklepnika. Zdaj nedvomno ga bodo za svoje vojaške potrebe prevažanja po puščavah in stepah, kjer se Združene države Amerike zelo rade vtikajo v tuje države in tuje vlade še dokončno izpopolnili, kar pa ne spremeni dejstva…

Ali se lahko osredotočimo na rebalans proračuna, ne na testiranje oklepnikov?

Ja, predsedujoči osredinjen sem na rebalans proračuna, ker damo za te oklepnike, ki so se v osnovi začeli kupovati preden so bili sploh iz kakršnegakoli testiranja dodatnih 25 milijonov evrov, pa me zanima zakaj? Ali gre za plačevanje kakšnih preteklih obveznosti? Ali gre za kakšno manevriranje, kjer se poskuša v rebalans proračuna pristaviti nakup še nekih dodatnih oklepnikov, nakupu o katerih slovenska javnost sicer nasprotuje.

Naprej, naslednja postavka in počasi grem proti koncu serije svojih vprašanj, je povezana z novim razvojnim programom, ki ga pred tem v proračunu ni bilo, zmogljivost srednje težkega helikopterja. O takem helikopterju je govoril Toninov zakon, tisti 780 milijonov evrov in sicer ne samo v enem, ampak o dveh helikopterjih. Nista pa to helikopterja, ki bi bila namenjena oziroma, ki bi se jih vključevalo z mislijo na zaščito in reševanje, torej na potrebe državljank in državljanov, ampak za potrebe Natovih specialnih sil, v katerih bi Slovenija delovala v sklopu mešane ekipe s sedežem, nacionalno mešane ekipe s sedežem v Splitu, če se ne motim. Zdaj v tem rebalansu je govora o enem helikopterju oziroma napisano je v ednini, pa mi niti ni čisto jasno ali gre tukaj za eno zmogljivost, kakorkoli si jo že predstavljamo, ali gre za posamezen helikopter. Kar pa pri tem najbolj bode v oči, je vrednost celotnega razvojnega programa niti ne, ki je vključen v ta proračun, ne pa samo za zneska, ki je del rebalansa. In sicer je ta postavka težka 106 milijonov evrov. To je ogromno, ogromno denarja. Če pogledamo helikopter Khalaka, ki je modernejša verzija Kugarja in Kugarja Slovenska vojska že uporablja, in če se ga dobi v izvedbi za specialne sile, je to še zmeraj okoli 20, 25 milijonov evrov. To je nakup vojaške tehnike, ki je omejeno, uporaben za delovanje doma, je del nasprotovanja nas v Levici, pa vendar, tudi če se ga gre nabavljati, bi en kos takega vojaškega hardware prišel 20, 25 milijonov evrov. Zdaj ta cela postavka je težka, torej razvojni program skozi tudi naslednjih nekaj let je težak 106 milijonov evrov. In me zanima kaj se v temu razvojnemu programu skriva? Kaj se za ta denar zares namerava kupiti?

In še čisto zadnja postavka, je pa, v bistvu ne bom šel na posamezen razvojni program, ampak na cel sklop razvojnih programov, ki jih prej ni bilo oziroma se jih pospešeno izvaja in sicer, so vsi po vrsti zabeleženi po zakonu o 780 milijonih evrov, to je tistemu zakonu, ki smo rekli, da ga bomo sicer prečrtali. Tukaj so protioklepni sistemi, taktična tovorna vozila, komunikacijski-informacijski sistemi, itn. Mislim, jaz ne vem zakaj ta država potrebuje neke proti protioklepne sisteme bodisi za obrambo domovine bodisi za bodisi za delovanje v tujini, kjer sicer sploh ne bi smela biti prisotna, pa vendarle. Tukaj se mi zdi, da mečemo sredstva nekam kamor jih ne bi smeli in bi jih bilo bistveno bolje vlagati, če ostanemo znotraj okvirja Ministrstva za obrambo v take zmogljivosti, ki so koristne za državljanke in državljane in ne koristne samo za proračune tega ali onega vojaškega dobavitelja v tujini.

Zdaj za ta seznam vprašanj potencialno problematičnih postavk je podkrepljen z naslednjo opredelitvijo, citiram: V Slovenski vojski, bodo dodatna sredstva namenjena za investicije, v določenem obsegu tudi za tekoče delovanje. Investicijski projekti so predvideni v planskih in razvojnih dokumentih in sicer v resoluciji o splošnem, dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035 - to je resolucija, ki jo je sprejela Janševa Vlada - in na podlagi Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko v letih 2021 do 2026. To je pa ta razvpiti Toninov zakon za 780 milijonov evrov proti kateremu so se ljudje množično zgrnili z / nerazumljivo/ in podpisom za referendum. Z dodatno opredeljenimi dodeljenimi sredstvi bo Slovenska vojska pospešila razvoj ključnih zmogljivosti Slovenske vojske, saj je potrebno odpraviti razvojni zaostanek… Dodatna sredstva bodo namenjena naslednjim projektom, / nerazumljivo/ 4x4, to so Oshkosh, za radijska sredstva, vzdrževanje vojaške infrastrukture, nakup streliva.

Zakaj sem to opredelitev, ki naj bi urejala sredstva iz rebalansa proračuna, izpostavil, je, ker sta dokumenta na katere se Ministrstvo za obrambo sklicuje in ki podčrtujeta razporejanje sredstev v nasprotju s koalicijsko pogodbo. Natančneje za oba dokumenta smo rekli, da jih bomo popravili, spremenili ne pa, da jih bomo izvajali in na podlagi teh dokumentov še naprej kupovali neko orožje. Konkretno, resolucija. Spremenili bomo resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035 skladno s posodobljenim konceptom obrambne politike. Do nas vsaj v Državnem zboru še ni prišla kakršnakoli razprava o temu, da mi posodobimo in spremenimo koncept obrambne politike pa vendar se za rebalans proračuna sklicuje na to staro resolucijo iz časa Janševe vlade in jo uporablja kot argumentacijsko utemeljitev za kaj gredo sredstva za določene postavke in za določene programe, čeprav bi bilo morda bistveno bolj smiselno, da ta sredstva namenimo kam drugam.

Še drugi zapis iz koalicijske pogodbe. Novelirati Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko v letih 2021 do 2026 ter opraviti revizijo vseh do sedaj sklenjenih pogodb za nakup vojaške opreme in ustaviti vse postopke do zaključka revizije. Koalicija glede na spremenjene okoliščine ne podpira nakupa oklepnikov osem krat osem boxer. V ta namen bomo uporabili vsa razpoložljiva politična in pravna sredstva za preklic. Ta slednji del zapisa iz koalicijske pogodbe je bil uresničen, uresničen je bil dosledno in v uvodu svoje razprave sem ga pozdravil, ampak se mi zdi pomembno ga pozdraviti še enkrat. To, da mi ljudem prihranimo nekaj sto milijonov evrov na račun tujih vojaško industrijskih kompleksov je velika zmaga nove politike v primerjavi s tem, kar smo gledali zadnji dve leti in velika zmaga za potrebe državljank in državljanov, ki bodo lahko tako sproščena sredstva koristili namesto, da grejo nekam nekim mednarodnim orožarjem v tujino. Pa vendar, kar smo se dogovorili je, da ne bomo revidirali samo enega posla torej samo posla oklepnikov boxer osem krat osem, ampak še vseh ostalih spornih nabav, ki so se dogajale v prejšnji vladi in pod ministrovanjem gospoda Tonina. Za to je tudi dikcija iz koalicijske pogodbe, da bomo opravili revizijo vseh do sedaj sklenjenih pogodb za nakup vojaške opreme vključno z oklepniki / nerazumljivo/ štiri krat štiri, o katerih sem govoril, pa se jim zdaj dviguje postavka iz 20 na 45 milijonov evrov. Me zanima, kaj mislite predstavniki Ministrstva za obrambo s temi določbami, temi sklicevanji in s temi finančnimi prerazporeditvami? Kdaj lahko pač pričakujemo, da se bodo realizirale te določbe iz koalicijske pogodbe, zato da se bo tudi koncept obrambne politike temu primerno nakupe takšne in drugačne opreme lahko prilagodilo? Trenutno pač izgleda, verjamem, da kaj lahko tudi nenamerno, da se dokumente in usmeritve, za katere smo jih zavezani ena stranka drugi in vsi skupaj z ljudmi, da jih bomo spremenili, da jih bomo popravili služijo pač kot utemeljitev, na podlagi katere naj se proračunske številke tudi v prihodnje urejajo in to zagotovo ni okej.

In še zadnji sklop vprašanj specifično povezan z oklepniki 8x8.