Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, spoštovani gospod minister z ekipo, lepo pozdravljeni na 3. nujni seji Komisije za nadzor javnih financ!
Obveščam vas, da ni nihče zadržan, kot nadomestni član Jonas Žnidaršič nadomešča gospoda Janija Prednika.
S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje.
Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s samim sklicem.
Prehajam na 1. TOČKO – in tudi edino točko - DNEVNEGA REDA – PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022. Predlog rebalansa proračuna z dne 8. 9., je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Predlog rebalansa za leto 2022 je v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije in ta predlog bomo obravnavali na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora in sicer kot zainteresirano delovno telo z vidika svojih pristojnosti.
K točki smo povabili ministra, gospoda Klemena Boštjančiča, gospo Jano Ahčin, predsednico Računskega sodišča, Vlado in Ministrstvo za finance ter Računsko sodišče.
Predlagam, da uvodno predstavitev predloga rebalansa letošnjega proračuna Republike Slovenije podajo predstavnice oziroma predstavniki Ministrstva za finance, gospod minister, nato bom dal besedo predstavnicam oziroma predstavnikom Računskega sodišča, da po eni strani kot nadzorna institucija predstavijo svoj pogled na predlog rebalansa kot celoto in tudi po drugi strani, da predstavijo svoje mnenje o delu rebalansa, ki se nanaša na njihovo institucijo.
Torej predlagam, da začnemo z vami, gospod minister. Beseda je sedaj vaša. Izvolite.
Klemen BoštjančičDober dan in hvala za besedo!
Torej rebalans proračuna za leto 2022 in Zakon o izvrševanju proračuna, sta ključna dokumenta za delovanje Vlade in upravljanje javnih financ ter vodenje ekonomske in razvojne politike. Med izvajanjem proračuna za leto 2022 je bilo ugotovljeno, da so posamezni ukrepi vezani na izvajanje nalog za zmanjšanje vpliva Covid-19, finančno podcenjeni oziroma so bili sprejeti po sprejemu proračuna za leto 2022. Hkrati je prišlo še do dodatne spremembe gospodarskega položaja, predvsem z motnjami v dobavnih verigah, rastjo cen prehranskih izdelkov, materialov, surovin, ter nadpovprečno stopnjo inflacije. Vse navedeno je v veliki meri vplivalo na proračun države in glede na navedeno, je Vlada Republike Slovenije dne 25. avgusta letos, sprejela sklep, da je proračun za leto 2022 neuravnotežen. Predlog rebalansa proračuna za leto 2022 predstavlja prilagoditve aktualnim gospodarskim in geopolitičnim ter dejanskim potrebam. Posebej je treba poudariti, da je predlog rebalansa proračuna pripravljen v še vedno negotovih razmerah povezan z razvojem epidemije Covid-19 ter predvsem poglabljanjem energetske krize. Rebalans proračuna vključuje predvsem ukrepe za zagotavljanje preskrbe z energenti in blaženja posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo, ki jih je vlada že sprejela. Pri načrtovanju predloga rebalansa so bile poleg programa stabilnosti 2022, makroekonomskih izhodišč iz spomladanske napovedi gospodarskih gibanj 2022, ki jih je izdalUMAR, ter izvedbenega načrta operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014-2020, še upoštevane ocene realizacije odhodkov do konca letošnjega leta, kot so jih pripravili predlagalci finančnih načrtov. Z rebalansom bo proračun Republike Slovenije uravnotežen na način, da bodo posamezni resorji prejeli več sredstev kot je bilo predvideno v prvotno sprejetem proračunu za leto 2022, da bodo lahko financirali vse svoje obveznosti. Nekateri, to so tisti, ki so ocenili, da načrtovanih sredstev letos ne bodo mogli porabiti, pa bodo z rebalansom dobili manj sredstev. Vsi resorji so glede na pričakovano realizacijo ter izraženo potrebo prejeli dogovorjeno višino pravic porabe, tako da nihče ne bo prejel manj sredstev kot jih potrebuje za izvedbo načrtovanih aktivnosti v letu 2022. Ocenjujemo, da bodo prihodki realizirani v višini 12 milijard 540 milijonov, od tega se načrtuje 10 milijard 418 milijonov evrov davčnih prihodkov, milijarda 195 milijonov evrov prejetih sredstev iz proračuna EU, kar 689 milijonov nedavčnih prihodkov ter 238 milijonov evrov kapitalskih prihodkov, donacij in transfernih prihodkov. Prihodki v predlogu rebalansa so v primerjavi s sprejetim računom proračunom 2022, višji za 9,34 odstotka. Odhodki rebalansa proračuna za leto 2022 so načrtovani v skupini višini 14 milijard 580 milijonov in so v primerjavi z odhodki v sprejetem proračunu za leto 2022, višji za 4,6 odstotka, za tekoče odhodke je namenjeno 4 milijarde 320 milijonov, za tekoče transfere 7 milijard 622 milijonov, za investicije milijarda 923 milijonov ter za plačila v proračun EU 714 milijonov evrov. V bilanci prihodkov in odhodkov se tako načrtuje primanjkljaj v višini 2 milijardi 40 milijonov evrov.
Hvala lepa.
Jana AhčinHvala lepa za besedo.
Zdaj, kot veste se Računsko sodišče brez opravljene revizije ne opredeljuje do konkretnih dokumentov ali ravnanj uporabnikov javnih sredstev. Tako je tudi z rebalansom proračuna v letu 2022 sedaj. Proračun za leto 2022 oziroma rebalans proračuna za leto 2022 bo predmet obvezne letne revizije, ki jo bo Računsko sodišče v skladu z določbami zakona o javnih financah in določbami zakona o računskem sodišču izvedlo naslednje leto. Druga zadeva, ki ste me pa prej vprašali, kaj pa naš proračun. Kot veste je Ustavno sodišče odločilo, da pri pripravi proračuna, da je da je potrebno pri pripravi proračuna zagotoviti neodvisnost ustavnih organov. Ne glede na to, da Ministrstvo za finance še ni dalo v proceduro zakona o javnih financah, v tem delu pa spoštuje to odločbo Ustavnega sodišča, in kar se nas tiče smo dobili toliko finančnih sredstev zagotovljenih za leto 2022, 2023 in 2024, pa zdaj za 2022 govorimo kot smo želeli. Vem pa, da se predlog zakona o javnih financah v tem delu pripravlja in da bo prišel v proceduro verjetno čim prej.
Hvala lepa.
Najlepša hvala.
Preden odprem razpravo se želim sam javiti k razpravi, s tem gospod minister, da se bo glavnina debat odvija na Odboru za finance, ampak kljub temu po posameznih delih bi imel tudi jaz par vprašanj glede same sestave rebalansa.
Torej, sam ste podal uvod. Tukaj je potrebno povedati da pač del prihodkov bo večji za 544 milijonov evrov iz naslova DDV-ja, več pobranega DDV. To je logično, ker cene so šle gor DDV, do sedaj ostajajo enak DDV dejansko več pobranega tudi zaradi dražjih energentov. Vsaka pač politika si sestavi proračun glede na tudi, se strinjam, geopolitično situacijo, ampak tudi glede na prioriteto političen program, koalicijsko pogodbo. Tako bi vsaj moralo biti. Ampak če preberemo proračun absolutno gre za rekordno višino odhodkov za to leto in tudi v proračunu ste torej navedli odgovore o samem predlogu zakaj. Torej, v prihodnjih štirih mesecih bo bomo očitno v povprečju vsak mesec porabili več kot smo v zadnjih osmih. Torej, v zadnjih osmih mesecih smo porabili 8 milijard, torej milijardo na mesec, v prihodnjih bomo 6, torej milijardo in pol na mesec. To so dejstva.
Glede samega posebnega dela pa imam pa imam par vprašanj vizavi tudi v koalicijski pogodbi. Kar je mene kar je mene zmotilo je, da se recimo službi Vlade Republike Slovenije za zakonodajo jemljejo sredstva zmanjšujejo v višini 8,5 milijonov evrov in znašajo 9 milijonov 762 tisoč evrov. Tukaj naj povem, da je kohezijska politika in skladen regionalni razvoj je res za to državo pomemben. Se pravi, decentralizacija, ki jo moramo absolutno krepiti. Slovenija niso le mestna središča, ampak se pravi tudi slovensko podeželje. In to je to. Vesel sem, recimo, da ni potrebno za kreiranje delovnih mest, da se pač ne dodeljuje nič. Se pravi, imamo zelo nizko brezposelnost. Se pravi, to je bom rekel to je v bistvu doprinos je uspeh. Zdaj ena taka stvar, ki pa je problematična pa zagotovo Ministrstvo za izobraževanje. Torej, za znanstveno raziskovalno dejavnost se namenja kar 22,4 milijone evrov manj finančnih sredstev in se sprašujem zakaj? Zaradi tega, ker to je tudi v nasprotju z zakonom o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti, in sicer da delež javnih sredstev
Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, spoštovani gospod minister z ekipo, lepo pozdravljeni na 3. nujni seji Komisije za nadzor javnih financ!
Obveščam vas, da ni nihče zadržan, kot nadomestni član Jonas Žnidaršič nadomešča gospoda Janija Prednika.
S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje.
Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s samim sklicem.
Prehajam na 1. TOČKO – in tudi edino točko - DNEVNEGA REDA – PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022. Predlog rebalansa proračuna z dne 8. 9., je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Predlog rebalansa za leto 2022 je v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije in ta predlog bomo obravnavali na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora in sicer kot zainteresirano delovno telo z vidika svojih pristojnosti.
K točki smo povabili ministra, gospoda Klemena Boštjančiča, gospo Jano Ahčič, predsednico Računskega sodišča, Vlado in Ministrstvo za finance ter Računsko sodišče.
Predlagam, da uvodno predstavitev predloga rebalansa letošnjega proračuna Republike Slovenije podajo predstavnice oziroma predstavniki Ministrstva za finance, gospod minister, nato bom dal besedo predstavnicam oziroma predstavnikom Računskega sodišča, da po eni strani kot nadzorna institucija predstavijo svoj pogled na predlog rebalansa kot celoto in tudi po drugi strani, da predstavijo svoje mnenje o delu rebalansa, ki se nanaša na njihovo institucijo.
Torej predlagam, da začnemo z vami, gospod minister. Beseda je sedaj vaša. Izvolite.
Klemen BoštjančičDober dan in hvala za besedo!
Torej rebalans proračuna za leto 2022 in Zakon o izvrševanju proračuna, sta ključna dokumenta za delovanje Vlade in upravljanje javnih financ ter vodenje ekonomske in razvojne politike. Med izvajanjem proračuna za leto 2022 je bilo ugotovljeno, da so posamezni ukrepi vezani na izvajanje nalog za zmanjšanje vpliva Covid-19, finančno podcenjeni oziroma so bili sprejeti po sprejemu proračuna za leto 2022. Hkrati je prišlo še do dodatne spremembe gospodarskega položaja, predvsem z motnjami v dobavnih verigah, rastjo cen prehranskih izdelkov, materialov, surovin, ter nadpovprečno stopnjo inflacije. Vse navedeno je v veliki meri vplivalo na proračun države in glede na navedeno, je Vlada Republike Slovenije dne 25. avgusta letos, sprejela sklep, da je proračun za leto 2022 neuravnotežen. Predlog rebalansa proračuna za leto 2022 predstavlja prilagoditve aktualnim gospodarskim in geopolitičnim ter dejanskim potrebam. Posebej je treba poudariti, da je predlog rebalansa proračuna pripravljen v še vedno negotovih razmerah povezan z razvojem epidemije Covid-19 ter predvsem poglabljanjem energetske krize. Rebalans proračuna vključuje predvsem ukrepe za zagotavljanje preskrbe z energenti in blaženja posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo, ki jih je vlada že sprejela. Pri načrtovanju predloga rebalansa so bile poleg programa stabilnosti 2022, makroekonomskih izhodišč iz spomladanske napovedi gospodarskih gibanj 2022, ki jih je izdalUMAR, ter izvedbenega načrta operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014-2020, še upoštevane ocene realizacije odhodkov do konca letošnjega leta, kot so jih pripravili predlagalci finančnih načrtov. Z rebalansom bo proračun Republike Slovenije uravnotežen na način, da bodo posamezni resorji prejeli več sredstev kot je bilo predvideno v prvotno sprejetem proračunu za leto 2022, da bodo lahko financirali vse svoje obveznosti. Nekateri, to so tisti, ki so ocenili, da načrtovanih sredstev letos ne bodo mogli porabiti, pa bodo z rebalansom dobili manj sredstev. Vsi resorji so glede na pričakovano realizacijo ter izraženo potrebo prejeli dogovorjeno višino pravic porabe, tako da nihče ne bo prejel manj sredstev kot jih potrebuje za izvedbo načrtovanih aktivnosti v letu 2022. Ocenjujemo, da bodo prihodki realizirani v višini 12 milijard 540 milijonov, od tega se načrtuje 10 milijard 418 milijonov evrov davčnih prihodkov, milijarda 195 milijonov evrov prejetih sredstev iz proračuna EU, kar 689 milijonov nedavčnih prihodkov ter 238 milijonov evrov kapitalskih prihodkov, donacij in transfernih prihodkov. Prihodki v predlogu rebalansa so v primerjavi s sprejetim računom proračunom 2022, višji za 9,34 odstotka. Odhodki rebalansa proračuna za leto 2022 so načrtovani v skupini višini 14 milijard 580 milijonov in so v primerjavi z odhodki v sprejetem proračunu za leto 2022, višji za 4,6 odstotka, za tekoče odhodke je namenjeno 4 milijarde 320 milijonov, za tekoče transfere 7 milijard 622 milijonov, za investicije milijarda 923 milijonov ter za plačila v proračun EU 714 milijonov evrov. V bilanci prihodkov in odhodkov se tako načrtuje primanjkljaj v višini 2 milijardi 40 milijonov evrov.
Hvala lepa.
Jana AhčinHvala lepa za besedo.
Zdaj, kot veste se Računsko sodišče brez opravljene revizije ne opredeljuje do konkretnih dokumentov ali ravnanj uporabnikov javnih sredstev. Tako je tudi z rebalansom proračuna v letu 2022 sedaj. Proračun za leto 2022 oziroma rebalans proračuna za leto 2022 bo predmet obvezne letne revizije, ki jo bo Računsko sodišče v skladu z določbami zakona o javnih financah in določbami zakona o računskem sodišču izvedlo naslednje leto. Druga zadeva, ki ste me pa prej vprašali, kaj pa naš proračun. Kot veste je Ustavno sodišče odločilo, da pri pripravi proračuna, da je da je potrebno pri pripravi proračuna zagotoviti neodvisnost ustavnih organov. Ne glede na to, da Ministrstvo za finance še ni dalo v proceduro zakona o javnih financah, v tem delu pa spoštuje to odločbo Ustavnega sodišča, in kar se nas tiče smo dobili toliko finančnih sredstev zagotovljenih za leto 2022, 2023 in 2024, pa zdaj za 2022 govorimo kot smo želeli. Vem pa, da se predlog zakona o javnih financah v tem delu pripravlja in da bo prišel v proceduro verjetno čim prej.
Hvala lepa.
Najlepša hvala.
Preden odprem razpravo se želim sam javiti k razpravi, s tem gospod minister, da se bo glavnina debat odvija na Odboru za finance, ampak kljub temu po posameznih delih bi imel tudi jaz par vprašanj glede same sestave rebalansa.
Torej, sam ste podal uvod. Tukaj je potrebno povedati da pač del prihodkov bo večji za 544 milijonov evrov iz naslova DDV-ja, več pobranega DDV. To je logično, ker cene so šle gor DDV, do sedaj ostajajo enak DDV dejansko več pobranega tudi zaradi dražjih energentov. Vsaka pač politika si sestavi proračun glede na tudi, se strinjam, geopolitično situacijo, ampak tudi glede na prioriteto političen program, koalicijsko pogodbo. Tako bi vsaj moralo biti. Ampak če preberemo proračun absolutno gre za rekordno višino odhodkov za to leto in tudi v proračunu ste torej navedli odgovore o samem predlogu zakaj. Torej, v prihodnjih štirih mesecih bo bomo očitno v povprečju vsak mesec porabili več kot smo v zadnjih osmih. Torej, v zadnjih osmih mesecih smo porabili 8 milijard, torej milijardo na mesec, v prihodnjih bomo 6, torej milijardo in pol na mesec. To so dejstva.
Glede samega posebnega dela pa imam pa imam par vprašanj vizavi tudi v koalicijski pogodbi. Kar je mene kar je mene zmotilo je, da se recimo službi Vlade Republike Slovenije za zakonodajo jemljejo sredstva zmanjšujejo v višini 8,5 milijonov evrov in znašajo 9 milijonov 762 tisoč evrov. Tukaj naj povem, da je kohezijska politika in skladen regionalni razvoj je res za to državo pomemben. Se pravi, decentralizacija, ki jo moramo absolutno krepiti. Slovenija niso le mestna središča, ampak se pravi tudi slovensko podeželje. In to je to. Vesel sem, recimo, da ni potrebno za kreiranje delovnih mest, da se pač ne dodeljuje nič. Se pravi, imamo zelo nizko brezposelnost. Se pravi, to je bom rekel to je v bistvu doprinos je uspeh. Zdaj ena taka stvar, ki pa je problematična pa zagotovo Ministrstvo za izobraževanje. Torej, za znanstveno raziskovalno dejavnost se namenja kar 22,4 milijone evrov manj finančnih sredstev in se sprašujem zakaj? Zaradi tega, ker to je tudi v nasprotju z zakonom o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti, in sicer da delež javnih sredstev za znanstveno raziskovalno dejavnost postopno doseže 1 % bruto domačega proizvoda, in sicer s povečanjem državnega financiranja za najmanj 0,08 odstotne točke letno do leta 2025. Jaz želim, da smo družba znanja in da čim več finančnih sredstev vlagamo v znanstveno raziskovalne dejavnosti. Tu pač prihaja do tega odklona.
Vizavi koalicijski pogodbi pri tem delu samo še to, za študentske domove se namenja samo 4 tisoč evrov več. Zdaj, ena izmed zavez z vstopom ene izmed strank koalicije je bila tudi ta, se pravi, gradnja novih študentskih domov. Jaz upam, da potem v novem predlogu za naslednje leto z rebalansom, pa za naslednji dve leti, bomo priče obratni situaciji, tako za prvo stvar, znanstveno raziskovalno dejavnost, kot za drugo stvar, študentske domove.
Pri Ministrstvu za zdravje je boleče, da se za dolgotrajno oskrbo namenja 64,2 dva milijona evrov manj. Glejte, to kaže na urejanje dolgotrajne oskrbe, ne vem, da ni ravno med prioritetami Vlade, ali se pa motim. Ampak tu imam res vprašanje - to bo tudi vprašanje zagotovo za ministra za zdravje na samem odboru ob predstavitvi proračuna -, zakaj je tako. Tu lahko rečem, da je dolgotrajna oskrba ena izmed bolj perečih stvari, ki smo jih obravnavali v preteklosti tudi na tej komisiji, kako jo lahko uredimo. Tu se sredstva iz tega naslova zmanjšujejo.
Nadalje ne morem mimo tega, danes je bil minister za infrastrukturo na vlaku in se je vozil vlakom Slovenskih železnic. In je rekel, v četrtek bo zastonj prevoz z vlakom in dajmo uporabljati Slovenske železnice v večji meri. Moram reči, da se z Ministrstvom za infrastrukturo in državno sekretarko tu popolnoma strinjam. Vendar se pa res ne morem strinjati s tem, da se na postavki Slovenske železnice izrazito jemljejo sredstva, tu gre za minus 160 milijonov evrov za investicije v slovensko železniško omrežje. Torej, mi se bomo vozili z vlaki, ampak po stari infrastrukturi. Tu so bile v preteklosti rekordne investicije. Naj povem, da je ogromno evropskih sredstev neporabljenih, ki se bi jih dalo vlagati v železniško infrastrukturo dodatno, tudi RRF sklad in tako dalje. Ampak, žal, ena izmed stvari, ki jih je imel minister za infrastrukturo na predstavitvi pred matičnim odborom na infrastrukturi, je dejal, zeleni prehod, ja, to, zeleni prehod moramo narediti, seveda, na energetskem delu in tudi na infrastrukturnem delu. In rekel je, da je železniški promet treba okrepiti tako navzven kot znotraj, da se bodo ljudje vozili po železnicah, ne pa več v zasebnih avtomobilih. O tem govorimo že dolgo časa, ampak naša železniška infrastruktura spominja na muzej na prostem, takšna kot je, in ljudje se po njej ne bodo vozili, če ne bomo šli v prenovo železniške infrastrukture. Torej, to je taka stvar, ki je izrazit odklon tudi od same koalicijske pogodbe in zavez v koalicijski pogodbi glede zelenega prehoda v tem delu. Ja, tudi nasploh direkciji se zmanjšujejo sredstva in tako dalje. Povečuje se integriran sistem javnega potniškega prometa, se pravi, za samo integracijo, ampak za samo investicijsko vzdrževanje, železniški promet in infrastruktura, pa je boleč padec. Tu bi prosil pojasnilo, kako bomo mi dosegli zeleni preboj na ta način.
To je to, kar je z moje strani, spoštovani minister.
Glede matičnega delovnega telesa, ki pokriva Računsko sodišče, pa lahko rečem, da smo imeli že prej debato, poročilo Računskega sodišča, in sicer, da se zagotavlja še naprej tudi finančno avtonomnost samemu Računskemu sodišču, kar je izredno pomembno. In v bistvu vizavi temu sledi tudi ta odbor, da se to v bodoče res še naprej zagotavlja s finančnimi sredstvi, da bo imelo Računsko sodišče dovolj resursov za nemoteno delovanje, za izvajanje revizij in drugih nalog iz zakona.
Zdaj pa odpiram razpravo. Naj povem, da glavni del pride, da bo zelo podobna razprava med nami in Odborom za finance, zaradi tega sem jaz bil danes krajši, samo bistvene stvari sem želel izpostaviti, ker na Odboru za finance bo bolj široka razprava v soboto, če se ne motim, je seja že sklicana.
Poslanke in poslanci, odpiram razpravo. Izvolite, gospod Horvat.
