1. trak: (SC)

Dobro jutro vsem skupaj.

Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, spoštovani gostje!

Pričenjam 5. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani in na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke oziroma poslanci. Najprej bom prebral opravičila. In sicer se seje ne more udeležiti poslanec Jernej Vrtovec. Hkrati pa imamo še dve pooblastili, in sicer poslanec Martin Premk nadomešča poslanca Martina Marzidovška in pa magister Janez Žakelj nadomešča poslanca mag. Mateja Tonina.

Lepo pozdravljam vse prisotne.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. 9. septembra 2022 pa ste prejeli tudi predlog za širitev dnevnega reda s točko 1.a. Predlagam, da glasujemo najprej o predlogu za širitev s točko 1.a.

Glasujemo. Navzočih je 9 poslank in poslancev, za je glasovalo 9, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Tako je določen dnevni red seje, kot je bilo, kot je bil predlagan s sklicem in z izglasovano širitvijo.

Prehajamo na 1.A TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022.

Gradivo je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 je v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Predlog rebalansa bomo obravnavali na podlagi na podlagi 166. Poslovnika Državnega zbora in sicer kot zainteresirano delovno telo z vidika svojih pristojnosti. Kar pomeni, da bomo obravnavali le tisti del, ki se nanaša na Ministrstvo za zunanje zadeve.

Obveščam vas, da do tega trenutka nisem dobil nobenega amandmaja kvalificiranih predlagateljev, niti predloga za amandma odbora.

Besedo najprej dajem predstavnici Ministrstva za finance, Maruši Zmrzlak, da na kratko predstavim splošni del predloga rebalansa.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu.

Na kratko vam bom izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predloga rebalansa za leto 22.

Predlog rebalansa predstavlja prilagoditev aktualnim gospodarskim in geopolitičnim razmeram. Še vedno je pripravljen v negotovih razmerah povezanih z razvojem epidemije covid-19, poglabljanjem energetske krize in rastjo cen prehranskih izdelkov, materialov ter surovin. Vključuje ukrepe predvsem za zagotavljanje preskrbe z energenti in blaženje posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo, ki jih je Vlada že sprejela in hkrati načrtuje nove. Poleg navedenega so bile pri načrtovanju rebalansa upoštevane ocene realizacije odhodkov do konca leta 2022 posameznih resorjev.

Prihodki rebalansa so načrtovani v višini 12,5 milijard evrov in so v primerjavi s spremembami proračuna za leto 2022 višji za 9,3 odstotka oziroma za 1,1 milijardo evrov. Največji delež ocenjenih prihodkov državnega proračuna predstavljajo prihodki iz naslova DVD, sledijo dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, trošarine in prejeta sredstva iz proračuna EU.

Odhodki rebalansa so načrtovani v skupni višini 14,6 milijarde evrov in so v primerjavi s spremembami proračuna za leto 2022 višji za 0,6 milijard evrov oziroma za 4,6 odstotke.

V bilanci prihodkov in odhodkov se načrtuje primanjkljaj v višini 2 milijard evrov. V strukturi odhodkov bo z rebalansom tretjina sredstev namenjena za druge tekoče domače transfere znotraj katerih bo več kot polovica sredstev namenjena tekočim transferom v javne zavode. Preostala glavnina sredstev pa bo namenjena tekočim transferom v sklade socialnega zavarovanja. Za investicije se namenja preko 1,9 milijarde evrov. Okrog 1,8 milijarde evrov bo namenjeno transferom posameznikom in gospodinjstvom. Približno 1,5 milijarde evrov pa bo namenjeno za stroške dela. Programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov prikazujejo njihovi finančni načrti. Okoliščine in izhodišča načrtovanja rebalansa proračuna za leto 2022 pa bodo posebej predstavljena na seji matičnega Odbora za finance. Hvala.

Hvala lepa. Preden dam besedo naprej, bi prebral še eno pooblastilo, in sicer poslanka Sara Žibrat nadomešča poslanca Lenarta Žavbija.

Za dodatno obrazložitev pa seveda dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za zunanje zadeve, mag. Marku Štucinu, izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči. Najprej bi samo želel opravičiti odsotnost ministrice Fajon, ki je, kot veste, trenutno v New Yorku, kjer poteka splošna razprava 77. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov, kjer delegacija predvsem tudi predstavlja slovensko kandidaturo za nestalno članico varnostnega sveta v letih 2024 in 2025.

Glede predloga rebalansa proračuna za Ministrstvo za zunanje zadeve poudarjam, da za leto 2022 ta znaša 135,3 tri milijona evrov. Predlog rebalansa je za 3,3 milijone evrov višji od sprejetega proračuna za leto 2022. Povečanja glede na sprejeti proračun so izkazana v naslednjih programih: politična diplomacija in konzularne storitve za 1,5 milijona evrov zaradi sprememb na mednarodnih trgih in posledic vojne v Ukrajini, pri čemer izpostavljam, da je to povečanje med drugim tudi razlog večjega števila EU sredstev za financiranje projektov Sklada za notranjo varnost v skladu z odločitvijo, da se financiranje podaljša do konca leta 2022. Druga postavka, kjer se povečuje proračun pa je mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč, kjer se znesek povečuje za 1,9 milijona evrov. Razlog pa je predvsem dodatna humanitarna pomoč in razvojni projekti v Ukrajini, ki jih financira Slovenija.

Naj dodam še, da bo Ministrstvo za zunanje zadeve v okviru predloga rebalansa za leto 2022 z gospodarnim upravljanjem zagotovilo zadostna sredstva za stroške dela, za materialne stroške in pogodbene obveznosti ministrstva in mreže diplomatskih predstavništev in konzulatov, kot tudi obveznosti do mednarodnih organizacij ter sredstev za investicije. Hvala lepa.

Hvala tudi vam. Preden nadaljujemo, imam še eno pooblastilo, in sicer poslanec Franci Breznik nadomešča poslanca Janeza Janšo.

Zahvaljujem se vam, spoštovani državni sekretar, za dodatno obrazložitev.

V tem trenutku odpiram razpravo poslank in poslancev. Izvolite. V kolikor ni želje za razpravo, jo zaključujem in ugotavljam, da se je Odbor za zunanjo politiko seznanil s predlogom rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 v delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje

S tem zaključujem obravnavo predloga rebalansa proračuna. Odbor bo pripravil mnenje, ki ga bo poslal Odboru za finance in monetarno politiko kot matičnemu delovnemu telesu in o njem pisno poročal.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.

Ta točka je uvrščena na dnevni red rednih sej Odbora za zunanjo politiko na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o zunanjih zadevah. Glede poteka te točke naj vas spomnim, da ob smiselni rabi 245. in 246. člena Poslovnika ustna predstavitev poslanskega vprašanja ne sme trajati več kot tri minute, odgovor predstavnika vlade pa lahko traja največ pet minut. Možno je tudi dopolnilno vprašanje poslanca, ki lahko traja največ dve minuti, dopolnitev odgovora predstavnika Vlade pa lahko traja največ tri minute. Obveščam vas tudi, da o smiselni rabi 242. Poslovnika lahko poslanec na eni seji postavi največ dve ustni vprašanji. Zbrali bi najprej en sklop vprašanj, potem pa bi besedo za odgovore predal državnemu sekretarju. Kdo želi kdo besedo? Ja, izvolite, kolegica Eva Irgl, izvolite, besedo imate.

Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, vabljeni na današnjo sejo. Zdaj meni je žal, da ministrice za zunanje zadeve ni danes z nami, tako da bi lahko odgovarjala na ta vprašanja. To se mi zdi pomembna zadeva na Odboru za zunanjo politiko, ampak bom vseeno zastavila vprašanje,: ki sem ga nameravala ministrici zastaviti, upam, da mi boste znali nanj odgovoriti oziroma, da bo Ministrstvo za zunanje zadeve lahko na to odgovorilo.

Še vedno smo nekako globoko zaprepadeni iz dneva v dan, kaj se dogaja v Ukrajini. Potem, ko je bila napadena s strani Putina, tri tedne po začetku te ruske invazije ali pa ruskega napada, so se trije predsedniki vlad odpravili v ukrajinsko prestolnico Morawiedski, Fiala in pa Janez Janša. Tam so se, kot veste, sestali s predsednikom Zelenskim. Izraziti so prišli podporo Ukrajini v boju za svobodo in za demokracijo. Zelenski je takrat dejal, citiram, »da je to za Ukrajino v tem težkem času močan znak podpore«. Zdaj mene zanima, kako vi ocenjujete to potezo? Ali tudi menite, da je to močan znak podpore bil takrat? Jaz osebno menim, da je bil. Predvsem je bilo to pomembno zaradi tega, ker je ukrajinski narod sploh v tistih res prvih zahtevnih trenutkih potreboval to podporo celotnega sveta, če tako rečem, demokratičnega. Tudi svetovni mediji so o tem poročali in tudi povedali, da gre za sijajno potezo, da se pravzaprav kaj takega še ni zgodilo, in da je seveda treba biti hvaležen, da so si nekateri pogumno upali stopiti v to in se postaviti v tem boju za svobodo in za demokracijo.

Moram omeniti tudi to, da se je prej precej zaničevalno v Sloveniji za razliko od tujine govorilo o tem. Tudi zunanja ministrica gospa Tanja Fajon, je precej ostrih besed povedala glede tega obiska predsednika Janeza Janše, takratnega, v Ukrajini, čeprav so vsi govorili, da gre za torej sijajno potezo, ki bi morala dati zgled tudi ostalim voditeljem, da to storijo. In dejansko se je potem to zgodilo in tudi sama ministrica je potem, kljub temu, da je pred tem govorila precej zaničevalno o tem, odšla sama v Kijev. Zdaj je predsednik Janez Janša, kot takratni predsednik Vlade, ko je obiskal Ukrajino, dobil tudi spominsko ploščo pred ukrajinskim parlamentom. To ploščo je postavil predsednik Zelenski, v znak neke podpore in hvaležnosti, kot simbolno dejanje, kaj je bilo takrat storjenega. In zato me sedaj zanima, kako komentirate to dejanje gospoda Zelenskega, ki se je na tak način pravzaprav poklonil temu dejanju? To me zanima, kako zunanje ministrstvo na to gleda? Bi si pa želela, da bi na to odgovorila zunanja ministrica, ampak razumem, je v tujini in logično, da ne more sedaj odgovarjati na ta vprašanja, mogoče pa kdaj v nadaljevanju.

Najlepša hvala, se iskreno zahvaljujem za vaše odgovore.

Hvala za vaše vprašanje in razumevanje. Še kdo želi besedo?

V kolikor ne, potem bi predlagal, spoštovani državni sekretar, če kar odgovorite na to vprašanje.

Hvala lepa, predsedujoči in seveda hvala lepa za vaše vprašanje, gospa poslanka.

Naj uvodoma poudarim, da Ministrstvo za zunanje zadeve, kot tudi ta Vlada, zelo podpira napore Ukrajine za to, da bi pač v tej vojni dosegla neko stanje na podlagi katerega bi lahko pač Rusija, Ruska federacija bila poražena in Ukrajina pridobila nazaj ozemlje, ki je bilo pač s to nezakonito okupacijo odvzeto. Ministrstvo za zunanje zadeve kot tudi drugi resorji, Ukrajino podpirajo s humanitarno pomočjo, veste, tudi z vojaško pomočjo in z drugimi oblikami pomoči, tudi s politično podporo. S tem v zvezi ste tudi sami omenili, da je bila zunanja ministrica Fajon precej na začetku svojega mandata tudi v Kijevu na obisku, kjer je to podporo tudi osebno izrazila.

Kar se tiče obiska bivšega predsednika Vlade v Kijevu. Težko komentiram tiste izjave, ki so bile pač v osebnem svojstvu izrečene ali pa, ko sedanja ministrica za zunanje zadeve še ni bila na tej funkciji. Ampak kar se tiče Ministrstva za zunanje zadeve, mi ves čas poudarjamo, da je glede odziva na agresijo Ruske federacije v Ukrajini predvsem izjemnega pomena usklajen odziv Evropske unije in zaveznikov, tako da Ministrstvo za zunanje zadeve kot tudi ta Vlada se trudi, da bi odziv Evropske unije bil čim bolj enoten, da med državami članicami ne bi prihajalo do razlik, ki jih seveda Ruska federacija potem lahko spretno izkorišča za to, da da nekako izniči ta prizadevanja Evropske unije za to, da se ta vojna čim prej konča. S tem v zvezi poudarjamo, da predvsem se nam zdi, da je, kar je v tem trenutku in kar je bilo od začetka vojne, ključnega pomena je, da si Slovenija prizadeva za to enotnost Evropske unije, enotnega odziva in ostrega enotnega odziva napram ruski agresiji. Ne morem pa komentirati seveda odločitev Ukrajine. Seveda Ukrajina vsako dejanje, vsak obisk, še posebej obiske, ki so bili prvi, vidi kot kot izjemno pomembne in to, mislim, mi kot na Ministrstvu za zunanje zadeve seveda ne moremo komentirati postavitev tega obeležja s strani Zelenskega.

Hvala lepa.

FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala.

Torej, zdaj, če pogledamo agresijo v Ukrajini, je presenetila marsikateri del politike. Tako jaz bi rekel, v jedrnih državah Evrope, recimo, da se malo bolj ukvarjam in primerjalno pogledam številne politike, ki jih je izvajala naša včasih vzorna država, Zvezna republika Nemčija, pa tudi Avstrija in ostale države. Treba se je zavedati, da smo leta in leta opazovali Putinov režim, da smo Putinovo režim ugotavljali številne specialne operacije, ki jih je Putinov režim izvajal tudi izven svoje države. Putinov režim se ne more primerjati ali pa ne more pogledati svojih velikih gospodarskih dosežkov, zato ker tam sto milijonov ljudi živi dobesedno pod pragom revščine. Mi gledamo celo vrsto oligarhov, gledamo tiste srednje tajkune, ki so prišli tudi do Slovenije, ne vidimo pa vsega ostalega. In Putinov režim je imel velike probleme v vseh teh letih, ljudje so gledali proti Estoniji, Latviji, gledali so njihov standard povprečnega državljana in lahko so gledali kaj se je dogajalo z mediji, dejansko z mediji v Rusiji, pa tudi z ljudmi, ki so kdajkoli, karkoli izjavili kritiko Putinovem režim. Zdaj, problem, ki je drugi, ki ga imamo v Evropi po v mešanju covid krize in pa energetske krize, je prav tako del hibridne vojne, ki jo je ali pa specialne vojne, ki jo je proti Evropski uniji vodil Putinov režim. Jaz uporabljam besedišče Putinov režim, ker jaz mislim, da ne moremo v celoti obsojati Rusije, kot ruskega naroda, ki je Evropi dal ogromno, kjer bi bil lahko po / nerazumljivo/ v kolikor bi te reforme šle, jaz mislim, da dodatna velika vrednost Evrope kot celote. Zdaj je pač treba res z eno, predvsem z enim resnim pregledom, jaz bi temu rekel, tudi v celoto, tudi zunanjo politiko dejansko pregledati kaj je. Zdaj ta plošča, o kateri je kolegica Eva Irgl govorila, je seveda znak nekoga, ki je pragmatik, nekoga, ki je začutil prostor in čas, kot ga je začutil morda leta 1988, in da je treba v pravem času, ko so nekateri v Sloveniji kolebali, ko je bila naenkrat, so govorili o žrtvi in o agresorju v isti podobi, da je v tistem trenutku, treba je reči jasno in glasno kaj so. In Evropa po vseh letih napak v zunanji politiki, v obrambnih politikah, če pogledamo vojne na Balkanu, kjer je zaspala, tukaj smo stopili, lahko bi rekel in sem ponosen na številne institucije, končno skupaj in končno smo se poenotili. Morate pa se zavedati, da je bila s strani Putinovega režima cela vrsta podkupljenih ljudi, tako v nemški politiki, tako v avstrijski politiki, tako v evropski politiki, ne in na tako perfekten način, ko peljejo...

Kolega v Franci, bi samo prosil, da počasi formulirate...