Torej, spoštovani kolegice in kolegi, začenjam 10. sejo Odbora za zadeve Evropske unije!

Danes kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo Rastislav Vrečko, kolega nadomešča Martina Premka, gospoda Vrečka lepo pozdravljam na današnji seji, prav tako pa direktor Direktorata za internacionalizacijo podjetništva in tehnologijo, gospod Jernej Salecl danes nadomešča državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarstvo. To je izjema, kjer smo se dogovorili zaradi zadržanosti tako ministra, kot obeh državnih sekretarjev.

Torej, obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Vse navzoče vas prav lepo pozdravljam na današnji seji!

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PRIPOROČILA SKLEPA SVETA O POOBLASTILU ZA ZAČETEK POGAJANJ O VKLJUČITVI DOLOČB O ČEZMEJNEM PRETOKU PODATKOV V SPORAZUM O GOSPODARSKEM PARTNERSTVU MED EVROPSKO UNIJO IN JAPONSKO.

Gradivo k tej točki ste prejeli od Vlade, 1. septembra, 2022 na podlagi prvega odstavka, 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Gradivo k tej točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije, kot pristojnemu odboru in Odboru za gospodarstvo, kot matičnemu delovnemu telesu, slednji je obravnaval na 2. seji 14. septembra 2022 in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli.

Sedaj prosim gospoda Jerneja Salecla, generalnega direktorja Direktorata za internacionalizacijo, podjetništva in tehnologijo, da nam predstavi priporočila sklepa Sveta in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.

Izvolite, gospod Salecl.

Najlepša hvala, spoštovani predsedujoči.

Spoštovani poslanke, poslanci, ostali navzoči!

Na kratko bom predstavil Predlog stališča Republike Slovenije do priporočila sklepa Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o vključitvi določb o čezmejnem pretoku podatkov v Sporazumu o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko.

Uvodoma bi želel povedati, da sta Evropska unija in Japonska pogajanja o sklenitvi sporazuma zaključili že leta 2018 ter da je v veljavi od februarja 2019. Sporazum, ki primarno odpravlja trgovinske ovire na področjih trgovine z blagom, storitvami in javnih naročilih, vsebuje tudi poglavje o digitalni trgovini, v katerega pa še niso bile vključene vse določbe o pretoku podatkov, tako kot je to zdaj že ustaljena praksa v novejših pogajanjih oziroma sporazumih. V času zaključka pogajanj z Japonsko je bilo stališče Evropske unije glede tega vprašanja namreč še v usklajevanju. Glede pretoka podatkov sporazum vsebuje le revizijsko klavzulo, v skladu s katero pogodbenici v treh letih od uveljavitve sporazuma ponovno ocenita, ali je treba v sporazum vključiti tudi določbe o tem vprašanju.

Evropska komisija je horizontalne določbe o čezmejnem pretoku podatkov, ki so osnova za vsa pogajanja Evropska unija o tem vprašanju, potrdila 31. januarja 2018, objavljene pa so bile julija istega leta. Od takrat so bile uspešno »izpogajane« v okviru več dvostranskih pogajanj o prosti trgovini in s strani Evropske unije predlagane v okviru tekočih pogajanj o e-trgovini v WTO. Evropska unija tako zadevane določbe zato zdaj vključuje tudi v sporazum o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko. Ob začetku pogajanj o tem vprašanju je tekla razprava tudi na vrhu Evropske unije in Japonske maja 2022 in glede na poglobljene ter dinamične odnose med Evropsko unijo in Japonsko, ter predvsem strateški pomen njunega sodelovanja se ocenjuje, da bi bilo primerno, da se pogajanja o tem vprašanju začnejo, čeprav podatki med Evropsko unijo in Japonsko že zdaj v veliki meri prosto tečejo, bi dogovor v okviru sporazuma o gospodarskem partnerstvu namreč prinesel dodatno pravno varnost tako za podjetja kot za posameznike. Pogajanja o zadevnem vprašanju bo v imenu Evropske unije vodila Evropska komisija, ki za to seveda potrebuje pooblastilo, ki se daje s potrditvijo obravnavanega sklepa. Komisija se bo morala pogajati v skladu s pogajalskimi smernicami, ki so priloga sklepa. Iz njih izhaja, da se bodo določbe, o katerih bodo tekla pogajanja, nanašala izključno na čezmejni pretok podatkov med Evropsko unijo in Japonsko. Pri tem poudarjajo, da mora biti pristop Evropske unije skladen s pristopom, ki ga Evropska unija že zasleduje v okviru drugih dvostranskih in večstranskih trgovinskih in naložbenih sporazumov. Cilj predloga je sprejetje pravil, ki obravnavajo neupravičene ovire za pretok podatkov, vendar hkrati ohranjajo regulativno avtonomijo Evropske unije, zlasti na področju varstva podatkov in zasebnosti. Izpostaviti velja, da je priporočilo za začetek pogajanj o pretoku podatkov na osnovi horizontalnih določb Evropske komisije iz junija 2018, podprl tudi evropski nadzornik za zaščito podatkov. Ta ocenjuje, da predlagane določbe pomenijo uravnotežen kompromis med zasebnim in javnim interesom, omogoča naslavljanje protekcionističnih praks v tretjih državah in hkrati zagotavljajo, da trgovinskih sporazumov ni možno izrabiti za izpodbijanje visoke ravni zaščite podatkov, kot jo imamo in jo zagotavlja zakonodaje v Evropski uniji. Glede na vse navedeno predlagamo, da Republika Slovenija priporočilo sklepa Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o vključitvi določb o čezmejnem pretoku podatkov, sporazum o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko ter povezane pogajalske smernice, vključeni v predlogi priporočila sklepa sveta, tudi podpre.

Najlepša hvala za vašo pozornost.

Najlepša hvala, direktorja direktorata Ministrstva za gospodarstvo, da je predstavil stališče.

Sedaj za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa prosim gospoda Aleša Rezarja, podpredsednika Odbora za gospodarstvo.

Izvolite.

Predsednik, hvala za besedo.

Odbor za gospodarstvo je na 2. seji dne 14. 9. 2022, obravnaval, obravnaval predlog stališča Republike Slovenije do priporočila sklepa Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o vključitvi določb o čezmejnem pretoku podatkov v sporazumu o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko, EPA 247-IX, EU-U 1105, ki ga je Državnemu zboru poslala Vlada na podlagi tretjega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Predlog stališča je podal državni sekretar Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Predstavil je vsebino predloga stališča, priporočila ter člane in članice odbora pozval, da predlog stališča podprejo. Razprave članic in članov odbora ni bilo, zato je odbor v skladu z drugim odstavkom 154.h člena Poslovnika Državnega zbora sprejel naslednje:

»Odbor za gospodarstvo podpira predlog stališča Republike Slovenije do priporočila sklepa Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o vključitvi določb o čezmejnem pretoku podatkov v sporazum o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko, ponavljam, EPA 247-IX, EU-U 1105, ki ga je predložila Vlada in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.«

Hvala.

Najlepša hvala, gospod podpredsednik.

Torej na 89. seji, 13. septembra 2022, gradivo k 1. in 2. točki obravnava tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo jo prejeli.

Za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta. k tej točki prosim podpredsednika komisije, gospoda Igorja Antauerja.

Predsednik, hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Kot rečeno, je Komisija za mednarodne odnose, evropske zadeve Državnega sveta zadevo obravnavala, kot je bilo uvodoma že povedano. Poslušali smo uvod predstavnice Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. V zvezi s tem smo v razpravi ugotovili, da glede na poglobljeno in dinamične gospodarske odnose med Evropsko unijo in Japonsko ter strateški pomen njunega sodelovanja, se je komisija strinjala z oceno, da je primerno, da so se začnejo pogajanja o tem vprašanju. Seveda moramo vedeti, da so se pogajanja šele začela. Komisija je podprla cilje predloga, ki zasleduje sprejetje pravil, ki obravnava neupravičeno ovire za pretok podatkov, vendar hkrati ohranja regulativno avtonomija Evropske unije, zlasti na področju varstva podatkov in zasebnosti. Zato pozdravljamo namero, da se obravnavano vprašanje vključi že v veljavno obravnavani mednarodni veljavni sporazum. Zato je komisija sprejela mnenje, da podpira stališče Republike Slovenije do priporočila sklepa Sveta o pooblastilu za začetek pogajanja o vključitvi določb o čezmejnem pretoku podatkov v sporazum o gospodarskem partnerstvu med in Evropsko unijo in Japonsko. Tako da s tem zaključujem ta svoj del. Hvala lepa.

Najlepša hvala za predstavitev, torej samega mnenja Komisije Državnega sveta.

Preden danes nadaljujemo sejo z razpravo kolegic in kolegov poslancev in poslank, naj povem, da imam opravičilo za odsotnost s seje mag. Janeza Žaklja. Preden pa nadaljujemo naj povem tudi, da bo danes v nadaljevanju ta odbor vodil podpredsednik Lenart Žavbi. Sam imam nekatere delovne obveznosti na Odboru za infrastrukturo in prostor, tako da po nekaj minutah bom to sejo zapustil.

Sedaj pa kolegice in kolege vabim k razpravi, k pogledu na stališče. Vidim, da ni nobenega prijavljenega. Končujem torej samo razpravo. Na glasovanje dajem predlog stališča Republike Slovenije, ki se glasi Republika Slovenija podpira priporočilo sklepa Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o vključitvi določb o čezmejnem pretoku podatkov v sporazum o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko ter povezane pogajalske smernice, vključene v priloge priporočila sklepa sveta, saj pričakuje, da se bodo dogovorjena pravila ob zagotavljanju varstva osebnih podatkov in zasebnosti naslovila neupravičeno omejevanje pretoka podatkov med pogodbenicama in s tem olajšala torej samo poslovanje podjetij.

Tako, sedaj bom začel z glasovanjem.

Glasujemo. Za je glasovalo 14, proti nihče.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je to stališče sprejeto.

Sedaj prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE SVETA O DOLOČITVI PRAVIL O OLAJŠAVI ZA ZMANJŠANJE NAKLONJENOSTI ZADOLŽEVANJU V RAZMERJU DO LASTNIŠKEGA KAPITALA IN OMEJITVI ODBITKA OBRESTI ZA NAMENE DAVKOV OD DOHODKA PRAVNIH OSEB. GRADIVO.

K tej točki smo prejeli od Vlade 29. julija tisoč 2022 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Gradivo k tej točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za finance kot matičnem delovnem telesu. Slednji ga je obravnaval na seji 8. septembra 2022 in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli.

Sedaj prosim, vidim, da je z nami državni sekretar, torej prosim gospoda Tilna Božiča, državnega sekretarja, sekretarja na Ministrstvu za finance, da nam predstavi predlog direktive in še zlasti predlog stališča Republike Slovenije, izvolite, gospod državni sekretar.

Izvolite, nekdo je, se naj izklopi. Ste z nami? (Da.)

Ja, evo. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, pa tudi seveda drugi prisotni!

Naj že uvodoma izpostavim, da iz predloga stališča izhaja, da Republika Slovenija podpira predlog direktive. Glavni namen predloga je, da se podjetja tudi z davčnimi ukrepi spodbudi, da svoja vlaganja v večji meri financirajo z lastniškim kapitalom. Podjetjem bi bila tako priznana olajšava za 10 let, ki bi bila obračunana v obliki obresti na medletno povečanje lastniškega kapitala. To bi podjetja v večji meri spodbudilo, da bi vlaganja financirala ne le z zadolževanjem, pač pa tudi z lastniškim kapitalom. Tako bi bila podjetja kapitalsko močnejša, bolj likvidna, odpornejša na šoke in nepredvidene dogodke ter bi dodatno prispevala k razvoju kapitalskih trgov. Drugi predlagani ukrep se nanaša na omejitev odbitka obresti, ki izhajajo iz zadolževanja, po predlogu bi bil odbitek omejen na 85 % presežnih stroškov izposojanja. Se pravi, če si predstavljate, imate tisto, kar plačate obresti za izposojen denar, tisto kar prejmete obresti za tisto kar ste posodili in od tega se 85 % odstotkov zgolj upošteva kot odbitek v smislu davka od dohodkov pravnih oseb. Na eni strani bi bila davčnim zavezancem torej priznana olajšava za lastniški kapital, na drugi strani pa bi bilo omejeno davčno priznavanje odhodkov za obresti. Ukrepa sta nekoliko namenjena tudi zagotavljanju vzdržnosti nacionalnega proračuna. Sicer je to bolj na kakšni tretji decimalki, na ravni Evropske unije bi to bilo najbrž tam okrog 3 do 4 milijarde evrov letno v smislu javnofinančnih prihodkov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb. Trenutno je zagotovo tale režim, kot velja, davčno ni najbolj naklonjen kapitalu.

Se pravi, če pogledamo obresti, te imajo predviden davčni ščit, se pravi, jih lahko uveljavljamo kot stroške. Tisti kapital, ki ga je pa lastnik investiral v podjetje, se pa ne obrestuje oziroma se ne pozna nikjer, da je ta kapital tam in iz tega razloga je tudi v tem trenutku nekoliko ugodneje, da nekdo financira svoj podjem z dolgovi v razmerju do kapitala. V tem trenutku že obstajajo določeni mehanizmi na področju obresti, ampak so te omejeni predvsem na povezane osebe. Tukaj imamo recimo priznano obrestno mero in tisto, kar je čez, se ne prizna. Imamo tudi recimo pravilo tanke kapitalizacije, ki spet vpliva na to, da ne sme biti več kot toliko kapitala, ne sme biti več kot toliko dolga v razmerju do kapitala. Ampak kot omenjeno, tukaj gre zgolj za tiste primere, ko se gre za povezane osebe. Ta rešitev, ki jo pa predvideva in predlaga, se pravi, Evropska komisija pa zdaj se ukvarja z vsem ostalim.

Se pravi, dodajamo tudi, da je bil predlog direktive najavljen že v sporočilu Komisije za obdavčitev podjetju v 21. stoletju, ki ga je komisija predložila lani spomladi in s katerim se naslavlja ustrezno in transparentno obdavčenje tudi v tem tako imenovanem post Covidnem obdobju in posredno tudi v sporočilu komisije v Uniji kapitalskih trgov za ljudi in podjetja, izdanim pred dvema letoma. Predlagana je uporaba od 1. januarja 2024. dalje, kar nekako tudi sovpada z načrti Vlade glede prenove določenih davčnih zakonov in glede na navedeno, Vlada predlaga, da se ta predlog stališča tudi podpre.

Za dodatna pojasnila sem pa seveda na razpolago.

Hvala.

Najlepša hvala, državni sekretar.

Na tej točki prosim za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta, podpredsednika komisije, gospoda Antauerja.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik.

Mi smo to zadevo, predlog stališča obravnavali na 89. seji, 23. 9. 2022. Predstavnica Ministrstva za finance je predstavila, tako kot zdaj, spoštovani gospod državni sekretar in moram reči, da je razprava pač tekla v smeri, da je to potrebno. Ampak preden bom šel na vsebino, moram le nekaj povedati.

Drage poslanke in poslanci! Vljudno vas prosim, da preberete še enkrat prevod tega teksta. To je masaker nad slovenščino, če mene kdo vpraša in vas vljudno prosim, saj bom potem tudi mnenje povedal.

Zdaj imam še en dodatek tukaj. Mislim, da je skrajni čas sicer, da je prišlo do tega, ampak še enkrat, da ne bo, glede na to, da je prenos Slovenija, ne Vlada, ne ta Državni zbor nima nič s tem, s tem prevodom in pravzaprav nimamo niti možnosti vplivati na njega, ampak bilo bi pa zelo lepo, če na to opozorim.

Še nekaj, moram reči. Da sicer je pomembno to tudi za vidik malih in srednjih podjetij, ampak treba je le vedeti, da so mala in srednja podjetja bistveno manj kapitalsko akumulativna in verjetno jim ne bo ostalo drugega, kot da se bodo zadolževala pri finančnih institucijah.

Zdaj je pa še ta uradni del. Komisije opozorila na neprimeren prevod naslova obravnavanega pravnega akta, ki zaradi svoje nejasnosti posredno vpliva na samo razumevanje vsebine, ki je zadevni pravni akt obravnava. Komisija se zaveda, da obravnavani naslov akta ne more posegati in navedeno opozorilo izraža zgolj v izogib prihodnjih spornih primerov. Komisija je kljub vsemu, ne glede na vsebino, ker smo seveda ne glede na naslov, ker smo seveda razpravljali o vsebini, to mnenje soglasno sprejela. Hvala lepa.