1. trak: (SC)

Lepo pozdravljeni! Lepo pozdravljam vse članice in člane odbora in vse ostale prisotne.

Pričenjam 4. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji član odbora in sicer gospod Jernej Vrtovec. Na seji kot nadomestne članice sta prisotni gospoda Mojca Šetinc Pašek namesto Franc Propsa in Jožica Derganc namesto Tineta Novaka.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlog za spremembo dnevnega reda ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBVEZNOSTI IZ NASLOVA KREDITOV NAJETIH ZA ZAGOTAVLJANJE LIKVIDNOSTI NA ORGANIZIRANIH TRGIH ELEKTRIČNE ENERGIJE TER EMISIJSKIH KUPONOV IN OBVEZNOSTI IZ NAKUPA DODATNIH KOLIČIN ZEMELJSKEGA PLINA IZVEN TRGA EVROPSKE UNIJE – nujni postopek EPA 251-IX.

Predlagatelj zakona je Vlada. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 12. seji 7. 9. 2022 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Predlog zakona je bil tudi uvrščen na izredno sejo Državnega zbora, ki bo 13. 9. 2022. K obravnavi te točki so vabljeni predstavniki in predstavnice Ministrstva za finance, Ministrstva za infrastrukturo in Zakonodajno-pravne službe. Prejeto dodatno gradivo k predlogu zakona je v mnenju Zakonodajno-pravne službe, dopis Združenja bank Slovenije in mnenja Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrat, turizem in finance.

Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora. Amandmaje so vložile Poslanska skupina Svoboda, SD in Levica in sicer k 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 8. členu predloga zakona in Poslanska skupina SDS in sicer k 1. členu predloga zakona.

Tako pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Želi Vlada besedo?

Ja, izvolite gospod minister, Bojan Kumer.

Hvala lepa. Hvala, gospa predsednica.

Spoštovane poslanke in poslanci!

Pred vami je predlog zakona, katerega namen je zagotoviti zanesljiv dostop opravičenim energetskem podjetjem do kratkoročnih likvidnostnih obratnih sredstev, ki jih potrebujemo za pokrivanje kratkoročnih ekstremnih likvidnostnih obremenitev. Te so povezane z zagotavljanje denarnih kritij, ki so jih energetska podjetja zavezana zagotavljati / nerazumljivo/ bankam v zvezi z borznimi finančnimi posli, za ščitenje cene njihovih portfeljev, energentov in posledično zagotavljanje stabilnosti in zanesljivosti oskrbe končnih odjemalcev energentov v Republiki Sloveniji.

Zakon se sprejema v luči izrednega porasta cen energentov, saj so družbe, ki delujejo na veleprodajnih energetskih trgih za predmetne finančne posle dolžne zagotavljati vedno višje zneske denarnega kritja, ki se za zadevne finančne posle zvišujejo sorazmerno s porastom cen in njihove / nerazumljivo/. Gre namreč za kritje med ceno ob sklenitvi pogodbe in pa vsakokratno tržno ceno. Za ponazoritev lahko navedem primer, da v primeru zavarovanje izpolnitve posla dobava električne energije po ceni sto evrov na megavatno uro in pa tržne cene tisoč evrov megavatno uro potrebno zagotoviti celotno razliko s tekočimi obratnimi sredstvi, kar pomeni skoraj 10-kratnik. Številni tržni udeleženci so, zato v nevarnosti, da njihova likvidnostna denarna sredstva oziroma rezerve v ekstremnih tržnih razmerah ne bodo zadostovale za pokrivanje zahtev po zagotavljanju klirinških kritij. Takojšnja zagotovitev denarnega kritja pa je predpogoj za samo trgovanje na terminskem trgu ter ohranitev tržne pozicije rečemo mi temu zaščitna cena za že sklenjene terminske posle. Potencialna kratkoročna nezmožnost zagotovitve zadostnih denarnih zavarovanja katera se ob izpolnitvi obveznosti iz kritnega finančnega posla sicer vrnejo lahko pa povzročijo prenehanje veljavnosti finančnih poslov, ščitenja cen energentov, kar bi seveda imelo izrazito negativen vpliv na višanje stroškov, portfeljev energentov namenjeni oskrbi ranljivejših skupin, gospodinjskih odjemalcev in pa tudi malega gospodarstva.

Glavni razlog, da je potrebno predlog zakona sprejeti po nujnem postopku je, da se v čim krajšem možnem času uveljavijo ukrepi, ki energetskim družbam dajejo poroštvo za obveznosti iz naslova najetih kreditov, ki jih te potrebujejo za pokrivanje obveznosti iz naslova delovanja na trgih električne energije, povezanih s povečano volatilnostjo cen, ter poroštvo za nakup zemeljskega plina izven trgov Evropske unije.

Namreč, vse te družbe, ki združujejo dejavnosti proizvodnje, prodaje, nakupa in dobave električne energije končnim odjemalcem, zaradi ekstremnih rasti in hkratnega povečanja volatilnosti cen s trenutnim obsegom obratnih sredstev ne morejo več vzdrževati že izvedenih finančnih ščitenj lastne proizvodnje oziroma tudi prodaje električne energije končnim odjemalcem. Prav tako pa tudi ne morejo izvajati nadaljnjih poslovnih aktivnosti na strani proizvodnje, kot tudi na strani prodaje končnim odjemalcem, v skladu s sprejetimi strategijami in poslovnimi načrti posameznih družb v skupini.

Zaradi navedenega zakon predvideva sledeče rešitve: Republika Slovenija z namenom zagotavljanja nadaljnjega izvajanja cenovnega ščitenja proizvodnje električne energije in zagotavljanja varnega in stabilnega poslovanja ter zagotavljanja zanesljive oskrbe končnih odjemalcev električne energije v Sloveniji daje v tem zakonu navedenim upravičencem, prisotnim na organiziranih trgih, vključno z organiziranim trgom emisijskih kuponov poroštvo za do 80 % obveznosti posameznega upravičenca iz naslova najetih kreditov, ki jih ti potrebujejo za pokrivanje obveznosti do finančnih inštitucij, klirinških bank iz naslova delovanja na organiziranih trgih. Zakon predvideva poroštvo za 80 % obveznosti družbe Holding Slovenske elektrarne d. o. iz naslova najetih kreditov do skupne višine 800 milijonov ter poroštvo za 80 % obveznosti družbe G-ENERGIJA in z njo vertikalno povezane družbe GEN-i d. o. o., ravno tako iz naslova najetih kreditov do skupne višine 400 milijonov evrov glavnic.

Drugič. Republika Slovenija z namenom zagotavljanja nemotene oskrbe odjemalcem zemeljskega plina v Republiki Sloveniji daje v ten zakonu, navedenemu upravičencu, to je Geoplinu, ki kupuje zemeljski plin, s katerim bo nadomeščen ruski plin, na trgih izven Evropske unije, poroštvo v višini do 80 % obveznosti upravičenca iz naslova najetih kreditov, ki jih ta potrebuje za zagotavljanje likvidnosti za nakup zemeljskega plina na trgih izven Evropske unije. Tako se bo zagotovilo nemoteno oskrbo odjemalcem zemeljskega plina tudi iz drugih poti, ne samo iz ruskih poti oziroma dobave ruskega zemeljskega plina. V tem primeru gre za poroštvo do višine, kot sem rekel, 80 % in pa za obveznosti družbe Geoplin, ki je največji slovenski dobavitelj zemeljskega plina v višini do maksimalno 400 milijonov.

Tretjič. Če družba ne bo poravnala obveznosti iz naslovov obveznosti, do katerih ima Republika Slovenija dano poroštvo, se po tem zakonu, bo Republika Slovenija namesto te družbe na podlagi predhodnega pisnega poziva kreditodajalca brezpogojno, nepreklicno in na prvi poziv poravnala zapadlo obveznost. Sredstva za poravnavo poroštvenih obveznosti se zagotovijo iz državnega proračuna.

In nazadnje. Posamezna družba, za katero Republika Slovenija daje poroštvo po tem zakonu, od uveljavitve tega zakona do dokončne povrnitve prejetih sredstev, v roku iz 2. člena tega zakona, rok je 31. avgust 2023, in pa za odplačilo kreditov, rok je 31. december 2025, ne sme izplačati dobička, izvesti nakupe lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev ter izvesti izplačila nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, ki bi se izplačevala v letu 2022 oziroma za leto 2022.

Tako. Pred vami je Predlog zakona, s katerim sem poskušal nekako v štirih točkah orisati kaj omogoča zakonu upravičenim energetskim družbam za to, da bomo imeli od 1. januarja 2023 zanesljivo oskrbo tako električne energije kot zemeljskim plinom s strani največjih treh energetskih družb v Sloveniji. Vsem tem družbam je država ocenila, da se da poroštvo za obveznosti iz naslova najetih kreditov, da se premosti krč potrebe po obratnih sredstev, in vas prosim za podporo temu zakonu.

Hvala.

Najlepša hvala, gospod minister.

Želi besedo še državni sekretar Ministrstva za finance? (Da.)

Izvolite gospod Tilen Božič!

Hvala za besedo.

Zdaj, kot vidite, je uvodni nagovor opravil minister za infrastrukturo. Gre za vsebinsko izjemno, lahko rečemo zahtevno zadevo, ki ga seveda dobro pokriva Ministrstvo za infrastrukturo, na naši strani pa, se pravi Ministrstvo za finance je pa seveda, glede na to, da gre za temo poroštva, zadeva v naši domeni. Zdaj, vidik Ministrstva za finance je, smo v neki situaciji, ki se nam, ne bom rekel, ponavlja, ampak izhajamo oziroma vstopamo iz enih zahtevnih razmer v druge zahtevne razmere, se pravi, od se še spomnite finančne krize, ki nas je srečala, od tu naprej smo šli naprej tudi v zdravstveno, nadaljevalo se je nenazadnje v zdravstveno in zdaj smo vstopili v energetsko. In seveda kaj to pomeni? Da z vidika javnih financ moramo nekako računati na to, da se je treba ves čas prilagajati in biti odziven glede na razmere, ki se nam porajajo. Zdaj s širšega vidika so se te razmere, predvsem na kar se tiče energije oziroma energetike, že nekaj časa pripravljale. Se pravi, če pogledamo samo nazaj, seveda dogovorjeno je bilo, da gremo v zeleni prehod, ta se tudi dogaja in temu ostajamo tudi zavezani, pri čemer je treba vedeti, da so se v preteklosti ustavili nekateri jedrski reaktorji, te je težko ponovno nazaj zagnati, po drugi strani so se ustavljale termoelektrarne, v zadnjih tednih in mesecih ste najbrž spremljali, da je predvsem Nemčija reaktivirala določene iz te tako imenovane hladne rezerve, potem se je pa po drugi strani vse skupaj poklopilo še s to, lahko rečemo, vojno v Ukrajini in kar s tem prihaja, s pomanjkanjem plina, tukaj je povsem ena vzporednica pomembna, da predvsem, če pogledamo Nemčijo, je bil tukaj na nek način viden načrt, da tiste obnovljive vire energije, ki so jih imeli na razpolago, kar je tudi neka prihodnost in jo kot tako vidimo tudi mi, seveda za stabilnost omrežja vedno treba nekako podpreti in v tem vmesnem času prehoda je bilo seveda predvideno, da se bodo izdatno podprli seveda s plinskimi elektrarnami, te imajo sedaj težavo, se pravi v pomanjkanju plina in zaradi tega se pojavi še dodaten izziv. K temu je potem prispevala tudi suša, tudi te niti Slovenija ni zaobšla. Najbrž ste kaj spremljali, kaj se je dogajalo nenazadnje na Soči, da to pomanjkanje vode pomeni pomanjkanje tudi za naše hidroelektrarne, tudi za druge hidroelektrarne po Evropi. Tukaj se potem vzporednica poveže še z določenimi jedrskimi elektrarnami, ki zaradi tako izrazite suše niso uspele delati v polni zmogljivosti, ker seveda niso zagotavljale zadostnega, ni bilo možno zagotoviti zadostnega hlajenja. Od tu naprej, paradoksalno, suša vpliva tudi na nekatere termoelektrarne, da ne morejo delati v polni moči, to pa zaradi tega, ker nekaj njihovega goriva seveda prihaja po rekah. In seveda, kar se tiče reaktivacije, da bi se dalo na hitro kakršnekoli izmed teh virov ponovno zagnati v smislu jedrskih elektrarn, to ni možno. Kar se tiče termoelektrarn, seveda do določene mere, to se je to zgodilo, seveda so pa nekateri plani, ki so bili že predvideni, ravno pred kratkim smo prejeli tudi depešo glede dogajanja recimo na Švedskem, kjer se je eden izmed šestih reaktorjev v kratkem ustavi. Sočasno pa smo dobili tudi informacijo, in to imate tudi v gradivu, primerjalno v drugih državah, kaj se dogaja, da so tudi na primerljiv način pristopili in se pravi, kar se tiče zagotavljanja poroštev, da se kratkoročno zagotovi nadaljevanje, se pravi stabilnosti v dobavah električne energije. Zdaj na področju energije je seveda, lahko rečemo, količina kralj, toliko kolikor se povprašuje, toliko energije je treba tudi zagotoviti. In iz tega razloga je potem včasih in posebej v takih zahtevnih razmerah, kot smo zdaj, cena nekoliko sekundarnega pomena, ne pomeni pa, da se na ta tveganja ne pripravljamo ali se na njih seveda odzivamo. In ta zakon, ki je danes pred vami, tega štejemo kot enega izmed pomembnih ukrepov na poti k stabilizaciji razmer, gre za, lahko rečemo, nek taktični ukrep, ki zagotavlja, da bomo imeli zanesljivost dobav, ko se pogovarjamo tako o električni energiji kot tudi o plinu, sočasno pa seveda tečejo tudi določene strateške dejavnosti, te seveda zelo pozorno na Ministrstvu za finance spremljamo, tukaj predvsem po zaslugi, se pravi ministra za infrastrukturo in njegove ekipe, tudi predsednika Vlade, ki potem predvsem na evropskem parketu skušajo najti rešitve, kako bi se lahko te trge v prihodnje reguliralo, pa ne gre zgolj za regulacijo trgov, gre tudi, kako vidimo prihodnjo energetsko perspektivo, ker nenazadnje energija je zagotovo, se pravi po razumnih cenah, je zagotovo eden izmed dejavnikov, ki definira kakšno bo imela Evropska unija oziroma ta prostor konkurenčno prednost na dolgi rok, obenem pa seveda je treba paziti tudi na to, da ohranimo to, se pravi zeleni prehod oziroma mislimo na to, da ohranimo ta svet tudi za naslednje generacije.

Tukaj sem tudi s sodelavcem, če bodo kakršnakoli vprašanja s tem v zvezi, bomo podali seveda dodatna pojasnila. Hvala.

Hvala lepa.

Ali želi predstavnica Zakonodajnopravne službe besedo? Izvolite, mag. Sonja Bien Karlovšek.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika. Pisno mnenje je podala v petek, 9. septembra, in v zvezi z mnenjem so vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, zato se bom opredelila do amandmajev oziroma izpostavila pripombe, ki z amandmaji niso upoštevane.

Predlog zakona ureja pogoje pod katerimi Republika Slovenija izda poroštvo, ki predstavlja državno pomoč, za katero je relevantno pravo Evropske unije. Čeprav je državna pomoč vedno selektivna, torej dodeljena s favoriziranjem nekaterih podjetij, dejavnosti ali sektorjev, je ZPS v mnenju uvodoma opozorila, da je treba v zakonodajnem gradivu pojasniti razloge, ki utemeljujejo potrebno višino poroštva za vsakega prejemnika pomoči posebej. To je sedaj storjeno v obrazložitvi amandmaja koalicijskih poslanskih skupin k 1. členu. V zvezi z amandmajem k 1. členu pa je treba dodatno opozoriti, da se v prvem in drugem odstavku pri poroštvu, ki se daje v zvezi z električno energijo, širi namen poroštva tako, da se zagotavlja tudi za pokrivanje likvidnostnih obremenitev, povezanih z nakupi nadomestne električne energije, pri čemer ta pojem nadomestna električna energija v zakonu ni opredeljen. Neopredeljena ostajata tudi pojma končni odjemalec v zvezi z električno energijo in odjemalec v zvezi z zemeljskim plinom. Gre za pojma, ki sta povezana z dvema različnima zakonoma in je njuna opredelitev po oceni

ZPS potrebna, ker je predlog zakona poroštveni, torej javnofinančni zakon, ki ne določa odstopa od zakonskih določb s področja energetike in je zato treba posamezne pojme vezati na tiste zakone kateri so že opredeljeni. To je povezano tudi z ustavno zahtevo po določnosti poroštva, ki izhaja iz 149. člena Ustave.

Pri poroštvu po 3. odstavku, ki se daje družbi Geoplin Ljubljana d. o. o. je treba opozoriti, da se z amandmajem spreminja namen poroštva tako, da se daje poroštvo za kredite in bančne garancije za nakup zemeljskega plina izven trga EU in ne več za sam nakup zemeljskega plina, pri tem pa ostaja nepojasnjena pripomba iz pisnega mnenja, da nakupa izven trga Evropske unije ni mogoče enačiti z nakupom ne ruskega plina, se pravi zemeljskega plina, ki ne izvira iz Rusije. Prav tako ni pojasnjeno, zakaj je z vidika zakonske materije pravno pomembno, da je družba GEN-I d. o. o. vertikalno povezana z družbo GEN Energija d. o. o.

Z amandmaji k 3., 4. in 5. členu so pripombe ZPS iz pisnega mnenja ustrezno odpravljene.

Glede amandmaja k 8. členu pa ZPS opozarja, da je opuščena prepoved izplačila dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, Pri čemer ta opustitev ni obrazložena. Tako, da sedaj amandma predvideva samo tri vrste prepovedi, in sicer prepoved izplačila dobička, izvedbe nakupov lastnih delnic oziroma lastnih poslovnih deležev in izvedbe plačila nagrad poslovodstvu. Kljub opozorilu ZPS iz pisnega mnenja, da obvestilo komisije o uporabi členov 87. in 88. pogodbe Evropskih skupnosti za državno pomoč v obliki poroštev ne zahteva, da so posebni pogoji za družbe vezani na izdajo poroštva, ampak na unovčenje poroštva in da je s pogodbo o zavarovanju poroštva predvideno plačilo premije za izdano poroštvo, začnejo prepovedi učinkovati že s sklenitvijo poroštvene pogodbe in ne z njegovim unovčenjem. Te prepovedi bi lahko pomenile poseg v svobodno gospodarsko pobudo, zagotovljeno v 74. členu ustave, ker intenzivno ožijo polje podjetniške svobode, zato bi morali biti v zakonodajnem postopku izkazani razlogi, ki utemeljujejo, da so te prepovedi ustavno skladne, torej, da je poseg sorazmeren v ožjem smislu, torej da teža posledic posega v to pravico ostaja sorazmerno vrednosti zasledovanega cilja oziroma koristi, ki bodo zaradi tega nastale. Posebej bi bilo treba pojasniti, katere cilje oziroma koristi se s prepovedjo zasleduje. V obrazložitvi je zdaj zapisano, da se s tem pričakuje omejevanje porabe javnih sredstev in da lahko izplačilo dobička, nakup lastnih delnic in izplačilo nagrad vplivajo na poslovni izid družb ter da se zato pričakuje, da bodo potrebo po državnem poroštvu te družbe skrčile na nujno potreben obseg. Po oceni ZPS pa bi bilo treba upoštevati tudi zakonodajno gradivo, ki obširno pojasnjuje objektivne razloge za izdajo poroštev Republike Slovenije, ki niso vezani na ravnanje družb, in tudi, da je podelitev poroštva že s tem, ko gre za državno pomoč, v interesu Republike Slovenije in ne le družb, na katere bodo prepovedi učinkovale.

Dodatno je treba izpostaviti še obdobje trajanja prepovedi, ki se po besedilu amandmaja k 8. členu nanaša na poslovni leti 2021 in 2022, po obrazložitvi pa na prepoved izplačil v letih 2022 in 2023. Gre za tako imenovano nepravo retroaktivnost, zato bi bilo treba določbo pretehtati z vidika ustavnega načela pravne države in zlasti iz tega načela izpeljanega načela varstva zaupanja v pravo. To načelo namreč posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu.

Hvala.

Hvala lepa.

Ali želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance? Izvolite besedo, gospod Mitja Gorenšček.

Najlepša hvala.

Spoštovane poslanke in poslanci, cenjeni ostali prisotni!

Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je na 39. izredni seji, 9. septembra 2022, obravnavala Predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz naslova kreditov, najetih za zagotavljanje likvidnosti, na organiziranih trgih električne energije ter emisijskih kuponov in obveznosti iz naslova dodatnih količin zemeljskega plina izven trga Evropske unije. V razpravi so člani komisije izrazili razumevanje za predlagano podporo države upravičenim energetskim podjetjem in predlog zakona podprli. Ob tem pa so sprejeli tudi priporočilo, da v nadaljevanju zakonodajnega postopka kvalificirani predlagatelji upoštevajo pripombe, navedene v predloženem mnenju.

Komisija je izpostavlja vprašanje v zvezi s količino proizvedene električne energije v Republiki Sloveniji, ki naj bi pokrivala približno 85 % potreb slovenskih odjemalcev, pri tem pa se relativno poceni prodaja na tujih trgih električne energije, slovenski uporabniki pa kupujejo na borzah v trenutnih razmerah elektriko po izjemno visokih cenah. Komisija opozarja na problem, da večina slovenskih podjetij za leto 2023 nima zakupljene zadostne količine električne energije, ki bi zagotavljala njihovo nemoteno proizvodnjo, tako bodo morale, če se bodo razmere na trgu energije zaostrovale, kupovati energijo po izjemno visokih cenah. Takšno stanje je po mnenju komisije lahko tudi posreden razlog za situacijo, ko mora država s poroštvom zagotavljati sredstva za povečane likvidnostne obremenitve energetskih podjetij. V odgovoru na izraženo opozorilo je bilo pojasnjeno, da neposredna proizvodnja med količino proizvedene energije iz domačih virov ter nujnostjo zagotavljanja poroštva ne obstaja. V pogojih evropskega enotnega trga z električno energijo bi bilo zavarovanje potrebno tudi v primeru prodaje viškov električne energije, ki je proizvedena v Republiki Sloveniji, saj je potrebno zavarovanje za vse vrste poslov na borzi, tako prodajnih kot nakupnih. Glede izvora visokih cen pa je bilo pojasnjeno, da te niso zgolj posledica vojne v Ukrajini, ampak tudi dejstva, da dodatne velike potrebe skupnosti, kot je Evropska unija, ter posledično povečano povpraševanje v drugih državah dobaviteljicah plina zahteva dodatna vlaganja dodatnih sredstev v nova črpališča in povečane tehnične kapacitete ter soinvestitorstvo, kar ima vpliv tudi na višino cene energenta. Ta je v negotovih razmerah povečanega povpraševanja podvržena velikim nihanjem s trendom rasti, k čemur v takšnih razmerah pogosto pripomore tudi špekulativno trgovanje. Komisiji se zastavlja vprašanje, zakaj se Španiji in Portugalski pri dodeljevanju pomoči ne glede na pravila enotnega evropskega trga zagotavlja izjemna in boljša energetska pozicija kot Sloveniji ter v tem trenutku učinkovitejša pomoč gospodarstvu. V razmerah ekstremnih cen energentov se pod vprašaj postavlja tudi možnost nadaljnjega poslovanja slovenske bazične industrije, kot je proizvodnja aluminija in jekla.

V zvezi z varčevanjem z energijo se komisija ne strinja z nekaterimi vladnimi pobudami gospodarstvu v smeri lajšanja poslovne situacije z delnim zaprtjem proizvodnje zaradi potencialnih posrednih pozitivnih učinkov, ki bi jih na ta način prineslo varčevanje z energijo ter iz istega razloga zaradi proizvodnje podjetij k napotitvam delavcev na čakanje. Bolj kot za parcialne rešitve se komisija zavzema za učinkovite rešitve na evropski ravni, med katere sodi tudi uvedba novih pravil na področju cen na nivoju celotne Evropske unije, tako za električno energijo kot za ruski plin, za nekaj naslednjih let, kot nujni pogoj za vsaj približno normalno poslovanje in nadaljnji obstoj podjetij.

Glede priznavanja posebnega položaja držav na Iberskem polotoku je bilo pojasnjeno, da se na celotnem nivoju Evropske unije zagotavlja povezanost držav s ciljem, da bi do leta 2030 dosegli razmere, ko bi vsaka država na vseh svojih mejah vzpostavila takšen potencial energetskih kapacitet, ki bi ji z mrežo plinovodov in daljnovodov zagotavljal vsaj 15 % njihove energetske porabe. Slovenija je ta cilj že zdavnaj močno presegla, medtem ko Španija in Portugalska dosegata manj kot 10 %, kar jima ne omogoča primernih dostopov do trgov z energijo.

Ob podatku, da morajo družbe, ki poslujejo na trgih z električno energijo, zagotavljati za izpolnitev posla dobave električne energije v zavarovanje denarno kritje, ki predstavlja 10-kratnik zneska celotnega posla ob njegovi sklenitvi, pri tem pa se zavarovanje v tej višini družbi, ki sklene terminski posel, vrne šele v letu ali celo dveh, se komisiji zastavlja vprašanje, zakaj se na ravni držav Evropske unije ne dogovorijo za manjše zavarovalne zneske, na primer v višini trikratnika zneska takšnega posla.

Glede same vsebine določil predloga zakona komisija podpira določilo 8. člena glede omejitev pri izplačevanju dobička in nagrad v družbah, ki bodo prejele poroštvo, pri čemer pa bi bilo treba dikcijo glede nagrad, ki bi se izplačevale v letu 2022 oziroma za leto 2022, natančneje definirati, v smislu, da se nagrade ne smejo izplačevati v celotnem obdobju trajanja poroštva, saj poroštvo za družbe, ki trgujejo z električno energijo, velja do 31. 8. 2023.

Komisija tudi predlaga, da se besedilo 1. člena dopolni z natančno določitvijo roka, v katerem se lahko črpajo krediti. V z vezi z možnostjo, da katero od upravičenih energetskih podjetij kredita ne bo moglo vrniti ter da bo morala Republika Slovenija izpolniti svojo poroštveno obveznost, se komisiji zastavlja vprašanje nadaljnjih postopkov v primeru morebitnega stečaja katere od teh družb. V Vladi so sicer prepričani, da do takšnega črnega scenarija ne bo prišlo, za poplačilo pa je v tem primeru na razpolago dovolj lastnega premoženja posameznih družb.

Hvala.

Hvala lepa.

Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Če ne, nadaljujemo in prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter vloženih amandmajih.

V razpravo dajem 1. člen in amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Izvolite, gospa Šimenko.

Najlepša hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Prebivalci Republike Slovenije vse bolj trepetajo pred prihajajočo zimo. Za naslednji teden se napoveduje prvi tak večji padec temperature, ki lahko že naznanja začetek kurilne sezone v Sloveniji. In moram reči, da danes zjutraj sem govorila s kar nekaj ljudmi, ki se dejansko bojijo, kaj jih čaka. Draži se hrana, dražijo se storitve, proizvodi, dražijo se energenti in obstajajo tudi resne grožnje, da bodo s posameznimi energenti velike težave, sploh z možnostjo dobave. Je pa seveda nujno tako za prebivalce Republike Slovenije kot za gospodarstvo, da se čim prej sprejmejo konkretni ukrepi za spopad z energetsko krizo. To, kar je bilo do sedaj narejenega, namreč večina ljudi in tudi večina gospodarstvenikov ocenjuje kot bistveno premalo. Kot rečeno, ukrepanje je nujno. In zdaj, kakorkoli obrnemo, nekih enostavnih in tudi dobrih rešitev v dani situaciji seveda ni.

Državna poroštva vedno dajemo za tisto, kar je v javnem interesu, ne pomenijo direktno nekega bremena za državni proračun, pomenijo pa možnost obveznosti države, če seveda dolžnik, ki mu je država porok, svojih obveznosti ne izpolni v roku, ki mu je določen. Danes govorimo o poroštvenem zakonu, ki zajema tri energetske družbe, HSE, Gen Energijo in Geoplin. Govorimo o 1,6 milijarde evrov oziroma če gledamo 80 % obveznosti družb do višine 1,6 milijarde, nekoliko manj, 1,28 milijarde evrov, od tega za HSE 800 milijonov, za preostali dve družbi pa po 400 milijonov. Smo pa v Državni zbor najprej dobili eno verzijo zakona, nekaj dni kasneje smo dobili drugo verzijo zakona. Mene konkretno zanima, zakaj je do te druge verzije zakona prišlo. In predvsem me zanima, zakaj je bilo, za razliko od prve verzije, dodano, da bodo lahko državno poroštvo prejele tudi hčerinske družbe omenjenih skupin oziroma vertikalno povezane družbe, konkretno gre tu za družbo Gen-I. Tako bi prosila za obrazložitev, zakaj je v vmesnem času prišlo do te spremembe.

V 8. členu je nekako določeno, da ne sme priti do izplačila dobička, ne smejo biti izvedeni nakupi lastnih delnic, lastnih poslovnih deležev ter izvesti izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, ki bi se izplačale v letu 2022 oziroma za leto 2022. Mene zanima, zakaj govorimo le o letu 2022, zakaj tu ne upoštevamo celotnega časa poroštva oziroma do zapadlosti prevzetih obveznosti.

Kar je že bilo izpostavljeno s strani Državnega sveta, in sicer, da se številni ljudje sprašujejo, kako je mogoče, da država, kot je Slovenija, ki dejansko proizvede 80, 85 % električne energije v Sloveniji, le-to potem prodaja po bistveno nižji ceni, sama pa potem kupuje to električno energijo na tujih trgih, na borzah za bistveno višjo ceno, in dejansko ljudje to zelo težko razumejo. Po drugi strani pa vemo, da so plače v vseh teh energetskih podjetjih bistveno nad slovenskim povprečjem. In se mi zdi prav, da pa mogoče zdaj v prvi vrsti oni sami malo, bom rekla, zategnejo pasove in se odpovejo tem zelo visokim plačam. Konkretno je bilo objavljeno nedolgo nazaj za Gen-I, 6 tisoč 826 evrov je bila v tej družbi povprečna bruto plača za leto 2021. Marsikdo izmed poslancev ali teh, ki so v Vladi, je bil tam sam zaposlen in verjetno je bil kar šokiran, ko je prišel na neko drugo funkcijo, kjer kjer so dejansko, ne vem… Politiki smo vedno izpostavljeni, češ kakšne plače imamo in kako breme smo za proračun, ampak to gre dejansko tudi za nek način za državno podjetje in, ne vem. Ljudje težko razumejo, da zdaj dobivajo seveda toliko višje položnice, ki so jih dobivali v preteklosti, ob vsem ostalem in dejansko jaz upam, da se zavedate, da ljudje vedno težje živijo in se resnično resnično bojijo. Kot rečeno, zavedamo se v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke, da so ukrepi na tem področju potrebni, nujni, da bilo kakšno rešitev predlagate, zdaj niste v lahki situaciji, je težko. Nobena rešitev ni dobra, nobena ni enostavna, ampak mislim, da pa vseeno moramo biti tukaj tudi realni in stvari zapeljati na način, da ne more priti potem v prihodnosti do kakšnih nepravilnosti, nenazadnje gre tukaj za velika javna sredstva.

Hvala lepa za odgovor.